Ponedeljek, 21. 10. 2024, 4.06
1 mesec, 1 teden
Na današnji dan (21. oktober) ...
... leta 1984 je avstrijski dirkač formule 1 Niki Lauda tretjič postal svetovni prvak v formuli ena. Tistega leta je bil to najtesnejši dvoboj za naslov svetovnega prvaka, saj je Niki Lauda prestižni naslov osvojil z vsega pol točke razlike. Njegov veliki rival je bil Francoz Alain Prost, ki je takrat lovil svojo prvo lovoriko.
Odločala je zadnja tekma, na kateri je Prost zmagal, Lauda pa je zasedel drugo mesto. Če bi se med njiju takrat vrinil Ayrton Senna, bi bil končni razplet malo drugačen. In zakaj je takrat odločalo samo pol točke? Tistega leta so morali v Monte Carlu dirko prekiniti pred tremi četrtinami krogov, tako da so dirkačem razdelili polovične točke.
Kaj se je še zgodilo?
Leta 1964 je etiopski atlet Abebe Bikila postavil nov olimpijski rekord in svetovni rekord v maratonu (2:12:11.2).
Leta 1976 je ekipa lige NBA New York Knicks upokojila prvo številko. To je bila številka 19, ki jo je nosil košarkar Willis Reed.
Leta 1988 sta se na turnirju McDonald's Championship pomerili ameriška ekipa Boston Celtics in reprezentanca Jugoslavije. Z izidom 113:85 so bili boljši košarkarji Bostona.
Leta 2004 je Nastja Čeh prispeval gol za Club Brugge v gosteh pri Dnipru pri porazu z 2:3 v 1. krogu skupinskega dela pokala Uefa, v katerem so Belgijci zasedli četrto mesto in končali tekmovanje.
Leta 2020 je Primož Roglič osvojil drugo mesto na drugi etapi dirke po Španiji in ohranil rdečo majico vodilnega. Zmagal je domačin Marc Soler (Movistar). Roglič je v cilj 151,6-kilometrske preizkušnje od Pamplone do Lekunberrija prikolesaril 19 sekund za Špancem, do drugega mesta pa je prišel v ciljnem šprintu skupine favoritov.
Leta 2020 je Tim Gajser na VN Limburga osvojil drugo mesto in zadržal vodstvo v svetovnem pokalu. Zaostal je le za Špancem Jorgejem Prado.
Leta 2022 je postalo uradno, da je bila nekdanja številka 1 ženskega tenisa Simona Halep pozitivna na dopinškem testu med OP prvenstvom ZDA avgusta 2022 v New Yorku.
Leta 2023 je v 87. letu starosti umrl nekdanji izvrstni nogometaš Manchester Uniteda in angleške reprezentance Bobby Charlton. Charlton je bil vse od prihoda leta 1956 eden ključnih igralcev Manchestra v generaciji znani pod vzdevkom Busby Babes, ki je osvojila vrsto lovorik, leta 1968 tudi takratni pokal državnih prvakov, predhodnika današnje lige prvakov. V finalu, kjer je United ugnal Benfico iz Lizbone s 4:1 po podaljšku, je Charlton za Manchester zadel v rednem delu in tudi v podaljšku. Bil je tudi eden ključnih reprezentantov domačega svetovnega prvenstva 1966, kjer je Anglija na slovitem Wembleyju doslej edinkrat osvojila naslov svetovnih prvakov. V finalu so Angleži takrat ugnali Nemce s 4:2 v podaljšku. V istem letu je prejel zlato žogo za najboljšega nogometaša v Evropi. Za reprezentanco je na 106 tekmah dosegel 49 golov.
Rodili so se:
1933 nekdanji španski nogometaš in legenda Reala Francisco Gento
1964 slovenski nogometni trener Vlado Badžim
1965 nekdanji španski nogometaš Juan Antonio Goicoechea
1970 nekdanji slovenski nogometaš Andrej Goršek
1972 nekdanji slovenski nogometaš Dejan Dončić
1974 nekdanji slovenski odbojkar Samo Miklavc
1979 nekdanja slovenska kajakašica na divjih vodah Nada Mali
1981 nekdanji srbski nogometaš Nemanja Vidić
1983 nekdanji slovenski nogometaš Denis Baloh
1983 ameriški igralec bejzbola Zack Greinke
1985 slovenski sankač Domen Pociecha
1987 ukrajinski judoist Georgij Zantaraia
1990 francoski šahist Maxime Vachier-Lagrave
1990 španski košarkar Ricky Rubio
1991 nekdanji slovenski hokejist Luka Jurić
1991 kosovski nogometaš Bernard Berisha
1992 slovenska igralka futsala Klara Cene
1992 ameriški košarkar Damion Lee
1995 venezuelska atletinja Yulimar Rojas
1996 slovenska nogometašica Evelina Kos
1997 grenadski atlet Anderson Peters
1997 slovenski odbojkar Urban Toman
2000 japonska igralka namiznega tenisa Mima Ito
2007 slovenska smučarska skakalka Ajda Košnjek