Petek, 16. 3. 2012, 19.33
8 let, 7 mesecev
Robert Kranjec: Zdaj sem 30 kilogramov lažji
Svetovni prvak v poletih je dokazal, da mu v tej sezoni na največjih napravah ni para. V domači Planici je kronal izvrstno sezono in v prelepem vremenu in izvrstnem vzdušju deklasiral konkurenco kljub temu, da na treningih še ni bil tako prepričljiv, čeprav daleč od tega, da bi letel slabo. Na prvi od treh tekem na finalu svetovnega pokala pa je ''eksplodiral'' in si s popolnim prvim poletom tlakoval pot do zmage. V drugo je pristal pri daljavi 215 metrov. Zdaj je tudi mali kristalni globus za zmago v skupnem seštevku smučarskih poletov bližje. Japonec Daiki Ito na drugem mestu pred zadnjo posamično preizkušnjo, v soboto bo v Planici na sporedu ekipna tekma, za njim zaostaja 35 točk. Tretji in četrti, Norvežan Anders Bardal ter Avstrijec Martin Koch, imata za skupno zmago le še teoretične možnosti. Kranjec je tudi dobil stavo s svojim trenerjem Goranom Janusom in mu bo obril lase.
Kako ste se spopadli s pritiskom? Vesel, da mi je to uspelo, ni pa bilo lahko. Goran (Janus, trener, op. p.) je že prej rekel, da bomo suvereno zmagali. A pri njem nikoli ne vem, ali misli resno. Zmago so napovedovali tudi sorodniki in prijatelji. Zaradi vsega tega sem bil obremenjen. Ta občutek sem moral izklopiti, kar mi je uspelo tudi s pomočjo psihologa. Zdaj sem 30 kilogramov lažji kot pred prvim skokom.
O čem ste razmišljali pred zadnjim skokom? Ko grem ven iz hiške, gledam gledalce in jih poslušam, kako navijajo za druge. Podobno se počutim kot takrat, ko dam slušalke na glavo, poslušam glasbo in ni prisotnih drugih misli.
Kdaj ste začeli razmišljati o zmagi? Odkar nastopam v Planici, sem si želel zmagati. Verjemite mi, da tudi drugi razmišljajo, kako bi bilo, če bi zmagali, ko gredo dan pred tekmo v posteljo. Smo športniki in prav je, da imamo take cilje. V nedeljo bo vseh 30 tekmovalcev tako razmišljalo. Zdaj, ko mi je uspelo, sem res vesel.
Kako ocenjujete oba poleta? Prvi skok je bil ''top'', kot finalni v Vikersundu, drugi pa je bil pa kot prvi v Vikersundu. To je bilo dovolj, da sem najbližjega zasledovalca premagal za deset točk.
Že razmišljate o malem kristalnem globusu za zmago v skupnem seštevku smučarskih poletov? Ni še konec. Ito je v formi, tudi Koch še ni brez možnosti, saj leti zelo dobro. Treba se bo zbrati, narediti tehnično pravilne polete in odmisliti, da ga že držim v roki. Všeč mi je, da sem bližje temu cilju in da grem lahko sproščeno na tekmo. Treba pa se je zavedati, da se lahko vse skupaj obrne na glavo.
Je to vaša najljubša zmaga? Da, poleg Vikersunda.
Ste počutite umirjeno na finalu svetovnega pokala v Planici? Se, vsak dan zaspim zgodaj, že okrog enajstih, se pa tudi zgodaj zjutraj zbujam. Tako ali tako moram peljati psa na sprehod.
Kaj si obetate od ekipne tekme? Trije smo danes skakali dobro. ''Šinki'' je dokazal, da se zna super zbrati, Jurij tako ali tako svoje dokazuje, četrtega pa bomo sprejeli v ekipo in potegnili naprej kot v Vikersundu. Ko začne ekipa delovati skupaj, tudi četrti član lažje skače in mu skoki bolje uspevajo. Poskušali bomo čim bolj uživati. Pomembno je, da ta nastop ne jemljemo kot breme.
Ste prvi zmagovalec na slovenski letalnici, kaj vam to pomeni? Veliko. Ko bom prišel čez 30 let sem navijat, bo gotovo nekdo rekel: 'Tu je pa Robi Kranjec zmagal kot prvi Slovenec.' Morda bom sam to povedal kakšnemu gledalcu.
Kdaj boste obrili vašega trenerja Gorana Janusa? Tu v Planici se to še ne bo zgodilo. Verjetno takrat, ko jih bom povabil na večerjo. Trenerji že vedo, kdaj je to.