Četrtek, 28. 12. 2023, 19.00
11 mesecev
ŠPORTNI PREGLED LETA 2023: Največji slovenski športni dosežki
Že samo naštevanje športnih uspehov je v Sloveniji nadvse težaško delo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,82
Nepozabni prizori s Svetih Višarij.
Majhna Slovenija je športna velesila. To je dejstvo. Šport je del naše narodne identitete, vsako leto smo ponosni na svoje tekmovalke in tekmovalce, ki našo državico imenitno zastopajo v mednarodnih tekmovanjih. In čeprav se še kdaj zgodi, da nas bolj malomarni prireditelji zamenjujejo s Slovaki, je našim športnim tekmecem večinoma zelo jasno, s kom imajo opravka. Tudi v letu 2023 so nas naši športniki močno razvajali.
Že naštevanje vseh izstopajočih športnih uspehov leta je v Sloveniji nadvse težaško delo, ustvarjanje kakršnihkoli lestvic pa popolnoma nemogoče. Vsako leto se po podelitvi nagrad za športnika leta športni novinarji malce prijateljsko prepiramo in debatiramo o odločitvah. Veliko je argumentov, pojasnil in drug drugemu priznavamo, da so mnogi utemeljeni. Strinjamo pa se v enem, v Sloveniji je izjemno težko določati zmagovalce, tiste, ki so v športnem letu dosegli največ. Vseh uspehov je namreč toliko, da je razvrščanje po pomembnosti sila nehvaležno delo. V pregledu leta zato ponujamo prav to, pregled izstopajočih športnih dosežkov, vrstni red je povsem naključen. To ni lestvica!
Kolesarstvo nas vse bolj obseda
Naš kolesarski superšampion Primož Roglič je poskrbel za nov mejnik. Po tem, ko je leta 2019 postal prvi Slovenec z zmago na eni od treh največjih etapnih dirk na svetu in pokoril špansko Vuelto, je letos postal še prvi Slovenec z zmago na italijanskem Giru.
Primož Roglič - prvi Slovenec, ki je osvojil Giro.
Maja smo spremljali imenitno in napeto dirko, na kateri ni manjkalo drame, a za nas je bil naravnost epski prav finale rožnate pentlje s posamičnim kronometrom na Svete Višarje. Tam je Rogla z veličastno zmago poskrbel za nepozabno veselico slovenskih navijačev, ki so ga streljaj čez mejo prišli spodbujat v orjaškem številu. A spet ni šlo povsem gladko. Med vzponom na zahtevni klanec se mu je snela veriga, nam pa je zastalo srce. Prekaljeni Zasavec ni zganjal panike, hitro je popravil verigo in se tudi s pomočjo navijača ob progi pognal naprej v klanec, do cilja grizel po najboljših močeh, nato pa razočaran, misleč, da je izgubil vse možnosti v boju z valižanskim veteranom Geraintom Thomasom, izčrpan, a zadovoljen, da je iz sebe iztisnil vse, v šotoru čakal še na prihod največjega tekmeca. Šele čez čas so mu športni direktorji Jumbo-Visme dopovedali, da ni zmagal le v etapi, pač pa je nadoknadil tudi zaostanek v skupnem seštevku in dobil dirko. Izbruhnila so čustva, ulile so se solze, med navijači je završalo in začelo se je rajanje. Tista sobota, 27. maja, bo za vselej vtisnjena v srca slovenskih ljubiteljev kolesarstva.
Roglič, nekdanji smučarski skakalec, ki je tudi zaradi svoje življenjske zgodbe in številnih težav, ki jih je premagoval s trmo in odločenostjo, nesporni ljubljenec slovenskih športnih navdušencev, je v letu 2023 dobil še dirke od Tirenskega do Jadranskega morja, po Kataloniji, po Burgosu in Emiliji, na njegovi Vuelti pa je tudi zaradi odločitev vodstva Jumbo-Visme zmago moral prepustiti ameriškemu kolegu Seppu Kussu. Letos tako zapušča nizozemsko ekipo in se seli k nemški BORI – hansgrohe.
Tadej Pogačar je takole slavil na letošnji Dirki po Flandriji.
Težko je verjeti, a Slovenci imamo trenutno še boljšega kolesarja od Rogliča. To je še vedno mladi, 25-letni Tadej Pogačar, ki vsako leto premika meje mogočega. Letos je zbral 17 zmag in še tretje leto zapored končal na prvem mestu lestvice Mednarodne kolesarske zveze (UCI). Pogačar je trenutno najboljši kolesar na svetu, kar mu priznavajo vsi, in čeprav mu tudi v tej sezoni, že drugi zapored na znameniti Dirki po Franciji ni uspelo premagati Danca Jonasa Vingegaarda, je navduševal na klasičnih enodnevnih dirkah.
V začetku aprila je v svojo zbirko dodal še tretji spomenik, Dirko po Flandriji. Za kolesarja, ki se odlično znajde na zahtevnih in dolgih klancih grand tourov, zmage na teh intenzivnih in brutalnih enodnevnih klasikah preprosto ne bi smele biti mogoče. Tiste naj bi bile primerne za drugačen profil kolesarja, za silake tipa Mathieu van der Poel in Wout van Aert, a naš nekaj kilogramov lažji šampion se požvižga na uveljavljene norme in preprosto postavlja svoje. V Flandriji so lahko letos Van der Poel, Mads Pedersen in van Aert le nemočno opazovali, ko se jim je odpeljal na vzponu Kwaremont kakšnih 20 kilometrov pred ciljem dobrih 270 kilometrov dolge dirke.
"To, kar je naredil danes, je nekaj zares posebnega," se je slovenskemu kolesarskemu šampionu Tadeju Pogačarju v cilju Dirke po Flandriji poklonil Mathieu van der Poel. "Nikoli ni prijetno biti drugi, ampak danes je bil Tadej preprosto premočan. Sam sem imel dober dan, na zadnjem prečkanju Peterberga se nisem spustil pod 400 vatov, pa vseeno ni bilo dovolj, da bi se mu približal. Ko se ti zgodi kaj takšnega, moraš biti z drugim mestom samo zadovoljen," je še dodal Nizozemec in s tem bržčas dobro opisal, za kako velik dosežek gre.
Pogačar je letos zmagal tudi na Valonski puščici, pa Dirki Amstel Gold, dobil enotedensko preizkušnjo Pariz–Nica in še tretjič v karieri pokoril konkurenco na zadnjem spomeniku sezone, Dirki po Lombardiji. Na svetovnem prvenstvu, na brutalni trasi v Glasgowu, ki mu niti približno ni bila pisana na kožo, se je popolnoma izčrpal za bronasto odličje. Prvič v karieri pa se je soočil tudi s težavami, ki so njegovemu starejšemu kolegu Rogliču še predobro znane. Na Dirki Liege–Bastogne–Liege si je pri padcu zlomil zapestje, po operaciji se je sicer izjemno hitro vrnil in že po dveh mesecih okrevanja osvojil naslova slovenskega prvaka v kronometru in na cestni dirki, a mu je poškodba zagotovo onemogočila optimalne priprave na Tour de France.
Matej Mohorič je po zmagi v 19. etapi Dirke po Franciji navdušil z iskrenim in čustvenim govorom.
A to še ni vse, nekoliko v senci Pogačarja in Rogliča imamo Slovenci še enega izjemnega kolesarskega šampiona, Mateja Mohoriča. Letos je dosegel šest zmag, med temi skupno na Dirki po Poljski, ki spada v najvišji razred svetovne serije, postal je svetovni prvak v atraktivni novi disciplini gravel (po makadamu), z nadčloveškimi napori pa je zmagal tudi v 19. etapi Toura in po njej s čustvenim govorom svetu pokazal to, kar mi že dolgo vemo. Da je eden najbolj razmišljujočih in elokventnih kolesarjev v karavani.
"𝑭𝒐𝒓 𝑮𝒊𝒏𝒐."
— Eurosport (@eurosport) December 26, 2023
Let Matej Mohoric pull on your heartstrings again by watching his dedication to Gino Mader after his Tour de France stage win ❤️ pic.twitter.com/HtBFu5pcIc
"Tu so kolesarji svetovnega kova in vsi so dobro pripravljeni, a včasih trpimo kot žival. Kolesarstvo je krut šport, v četrtek sem komaj ujel časovno zaporo na Col de la Loze, v grupettu sem opazoval trpeče obraze kolesarjev, ki so prav tako kot jaz vse naredili za nastop na Touru. Ogromno je odrekanja, ogromno časa preživiš na treningih, stran od družine, in na trenutke, ko ti ne gre, se počutiš prav neumno. Potem pa pride tak dan in vse garanje, vse trpljenje je poplačano. Prav vsak od 150 kolesarjev na dirki bi lahko zmagal in bi si zmago zaslužil. Ponosen in vesel sem, da jo je uspelo doseči meni. Vem, da zmaga na Touru spremeni življenje," je takrat razlagal s solzami v očeh in navdušil svetovno javnost, zmago pa posvetil tragično umrlemu švicarskemu kolegu iz Bahrain – Victoriousa Ginu Mäderju.
Janja je kraljica. In pika.
Kot je Pogačar v svetu nesporna številka ena kolesarstva, je 24-letna Korošica Janja Garnbret absolutna kraljica športnega plezanja. Serijska zmagovalka podira rekorde, z 41 zmagami v svetovnem pokalu, desetimi naslovi svetovne prvakinje in olimpijskim zlatom iz Tokia 2021 je že najuspešnejša plezalka v zgodovini. Za Garnbretovo pa je ena najuspešnejših sezon v karieri. Kljub poškodbi palca na nogi, zaradi katere je bila prisiljena izpustiti uvodni del sezone, je uresničila vse cilje, ki sta si jih zadala s trenerjem Romanom Krajnikom.
Janja Garnbret je najboljša plezalka sveta.
Na svetovnem prvenstvu avgusta v Bernu v Švici je osvojila dve zlati kolajni in eno srebrno. Kot svetovna prvakinja v kombinaciji si je leto pred igrami zagotovila tudi vozovnico za nastop na olimpijskih igrah prihodnji avgust v Parizu.
Zmage plezalne kraljice so tako pogoste, da jih skorajda jemljemo že kot nekaj samoumevnega, a je treba poudariti, da še zdaleč ni tako. Z njej značilnim nasmeškom in igrivostjo na najpomembnejših tekmah nam malce prikrije vse trdo garanje, ki je potrebno za uspehe, in tudi Janjo počasi že ogrožajo mlajše tekmice, ki jo imajo sicer za veliko vzornico.
Sneg – naše tradicionalno igrišče
Ilka Štuhec je bila druga najboljša smukačica na svetu.
V času nekdanje Jugoslavije smo Slovenci veljali predvsem za smučarski narod in se s tem tudi brez težav poistovetili. Slavili smo nacionalne športne junake, kot so Bojan Križaj, Mateja Svet, Primož Ulaga in Jure Franko, ki je na olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984 s srebrom iz veleslaloma poskrbel za edino medaljo gostiteljice iger, a tradicijo športov na snegu skrbno negujemo tudi danes.
V iztekajočem se letu sta nam v alpskem smučanju največ veselja pripravila mariborska kraljica hitrosti Ilka Štuhec, ki je končala na drugem mestu v smukaškem seštevku svetovnega pokala in zmagala na smukih v Cortini d'Ampezzo in Soldeuu, ter najboljši veleslalomist Žan Kranjec, ki je v skupnem seštevku discipline končal na tretjem mestu. Zmagati mu ni uspelo, v Söldnu je bil drugi, v Val d'Iseru in Alti Badii pa tretji.
Za zmage pa so skrbeli naši smučarski skakalke in skakalci. Ema Klinec in Anže Lanišek sta bila najboljša slovenska tekmovalca, oba sta v skupnem seštevku svetovnega pokala končala na tretjem mestu, Lanišek je bil tretji tudi v seštevku prestižne novoletne turneje, Klinčeva pa je postavila svetovni rekord na letalnici v Vikersundu na Norveškem, kjer so skakalke prvič v zgodovini dobile priložnost leteti na smučeh. Zadržki in skrbi vodilnih ljudi v Mednarodni smučarski zvezi (FIS), ki so zavirali razvoj ženskih poletov, so se izkazali za neupravičene. Dekleta so na največji letalnici sveta navdušila, kot najbolj neustrašna pa se je izkazala prav naša šampionka, ki je 19. marca z 226 metri postavila svetovni rekord.
Naši smučarji skakalci so navdušili na svetovnem prvenstvu v Planici.
A vrhunec skakalne sezone je bilo vendarle domače svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah v Planici. Tam je svetovni prvak na veliki skakalnici postal Timi Zajc, ki je bil ob Anžetu Lanišku, Lovru Kosu in Žigi Jelarju zlat tudi na ekipni tekmi. Zajc je bil ob Lanišku, Emi Klinec in Niki Križnar tudi član mešane ekipe, ki je osvojila bronasto odličje.
Vstajenje atletike
Kristjan Čeh je svetovni podprvak v metu diska.
Tudi slovenska atletika v zadnjih letih spet pridobiva veljavo, kar se za kraljico športov spodobi. Kristjan Čeh je lani na svetovnem prvenstvu v Eugenu v ZDA postal svetovni prvak v metu diska, naslov pa je že letos branil na spektaklu v Budimpešti. A ptujski orjak se je moral v madžarski prestolnici zadovoljiti "zgolj" s srebrnim odličjem, premagal ga je švedski šampion Daniel Stahl. Ampak izjemna bitka v metu diska je nakazala, da bo ta disciplina v naslednjih nekaj letih nadvse vroča, naš komaj 24-letni as pa bo imel že naslednje leto na olimpijskih igrah v Parizu priložnost, da švedskemu tekmecu vrne za poraz v Budimpešti. Najbrž pa ni treba posebej poudarjati, da se srebrni medalji v tako globalnem in tekmovalnem športu, kot je atletika, niti približno ne gleda v zobe.
V Budimpešti je navdušila tudi Tina Šutej, čeprav njen osebni in seveda državni rekord v skoku ob palici, ki zdaj znaša 4,80 metra, ni bil dovolj za kolajno (bila je četrta), je letos vseeno osvojila dve srebrni odličji. Druga je bila na dvoranskem evropskem prvenstvu v Istanbulu, prav tako tudi na evropskih igrah v Harkovu. Drugo mesto je zasedla tudi v skupnem seštevku mitingov prestižne diamantne lige.
Srebrno medaljo z dvoranskega EP v Turčiji je osvojila tudi Anita Horvat, izvrstna tekačica, ki je šele pred kratkim zamenjala disciplino in s 400 metrov prestopila na dvakrat daljšo razdaljo. Naša tekačica na tri tisoč metrov z zaprekami Maruša Mišmaš Zrimšek pa je bila srebrna na evropskih igrah v Harkovu. Tudi zaradi naših atletinj in atletov se lahko nadvse veselimo Pariza 2024.
Košarka je klasika, Dončić pa globalna superzvezda
Luka Dončić je največja slovenska športna zvezda.
Naša največja globalna športna zvezda pa je zagotovo košarkarski virtuoz Luka Dončić, ki nas te dni navdušuje z izjemnimi predstavami v najmočnejši ligi na svetu NBA. Kako veliko ime je Dončić, je bilo mogoče dobro videti tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu na Japonskem in na Filipinih. Dončić je bil eden najbolj obleganih zvezdnikov in le hvaležni smo lahko, da se kljub bremenu, ki ga nosi v svojem klubu Dallas Mavericks, z največjim veseljem odziva povabilom selektorja slovenske reprezentance. Tudi na svetovnem prvenstvu je blestel, bil je prvi strelec turnirja, naša reprezentanca pa je pod njegovim vodstvom zasedla sedmo mesto. Zagotovo so njegove ambicije veliko višje tako v reprezentanci kot tudi v ZDA, kjer je bil drugi strelec prejšnje sezone lige NBA in uvrščen v prvo peterko. Letos se bori za naslov najkoristnejšega igralca rednega dela, z Mavericks pa si želi osvojiti tudi šampionski prstan.
Odbojkarji pridno nabirajo kolajne
Kar navadili smo se pa že na kolajne, ki jih z največjih tekmovanj nosijo naši odbojkarji. Letos so na evropskem prvenstvu v Italiji osvojili bronasto odličje. V malem finalu v Rimu so po hudem boju s 3:2 v nizih premagali velesilo Francijo in osvojili še četrto kolajno na zadnjih petih evropskih prvenstvih. V letih 2015, 2019 in 2021 so bili evropski podprvaki, na lanskem svetovnem prvenstvu pa le za las zgrešili boj za odličje.
Slovenska moška odbojkarska reprezentanca se je z evropskega prvenstva v Franciji vrnila z bronastim odličjem.
Zdaj se borijo še za zgodovinsko uvrstitev na olimpijski turnir v Parizu, kar bi bila krona za to izjemno generacijo. Odbojkarske sezone so izjemno naporne, prav brutalne, Slovenci so nastopali tudi v ligi narodov in tam zasedli sedmo mesto.
Vrnila se je nogometna evforija
Slovenski nogometaši gredo na Euro 2024.
Če so odbojkarji z osvajanjem odličij letvico v slovenskih ekipnih športnih postavili izjemno visoko in si tudi z bronastim odličjem z evropskega prvenstva niso prislužili naslova ekipe leta v Sloveniji, v preteklosti pa so se izkazali tudi že košarkarji z nepozabnim naslovom evropskih prvakov leta 2017 ter rokometaši s kolajnama z evropskih in svetovnih prvenstev, pa lahko naši nogometaši o čem takšnem za zdaj le sanjajo. A izbrana vrsta selektorja Matjaža Keka je letos pokazala, kako velik šport je nogomet. Z uvrstitvijo na zaključni turnir evropskega prvenstva 2024 je na sončni strani Alp spet sprožila nogometno evforijo. Navdušil nas je mladi up Benjamin Šeško, ljudje pa že načrtujejo, kako si bodo naslednje poletje v živo v Nemčiji ogledali vsaj eno tekmo slovenske reprezentance. Bodisi z Dansko v Stuttgartu, Anglijo v Kölnu, še najraje pa s Srbijo v nam najbližjem Münchnu. A zanimanje za vstopnice je ogromno, vsi ne bodo imeli te sreče, da bi si v živo ogledali nogometni spektakel. Številni bodo tako tekme spremljali prek televizije, pričakujemo lahko, da bo kot v letih 2000, 2002 in 2010 poleti televizijski sprejemnik domala obvezna oprema vsakega lokala v Sloveniji.
Imenitno presenečenje s teniških igrišč
Z izjemnim dosežkom pa se lahko pohvali tudi slovenska ženska teniška reprezentanca. Varovanke kapetana Andreja Kraševca Kaja Juvan, Tamara Zidanšek, Veronika Erjavec in Ela Nala Milić so se uvrstile v polfinale pokala Billie Jean King, nekdaj poznanega kot pokal FED. To je v izjemni svetovni konkurenci in v še enem zares globalnem športu naravnost osupljiv uspeh, ki se ga najbrž sploh ne zavedamo dovolj.
Mlada ženska teniška reprezentanca se je senzacionalno prebila v polfinale Pokala Billie Jean King.
Ob tem pa je treba poudariti, da so naše izvrstne teniške igralke še izjemno mlade, Juvanova šteje vsega 23 let, prav toliko tudi Erjavčeva, Zidanškova 26, hčerka slovenske košarkarske legende Marka Milića Ela Nala pa šele rosnih 17, zato je bil ta uspeh bržčas znanilec prekrasnih časov, ki šele prihajajo.
Voda – bolj divja, boljše za nas
Benjamin Savšek, olimpijski in dvakratni svetovni prvak.
V slalomu na divjih vodah pa je slovenska tradicija že dolga in veličastna in čeprav so grozljive avgustovske poplave uničile tudi kajakaško-kanuistični center v Tacnu, so naši tekmovalke in tekmovalci blesteli v mednarodnih tekmovanjih. Olimpijski prvak Benjamin Savšek je na svetovnem prvenstvu v Lee Valleyju pri Londonu pokoril vso konkurenco in še drugič v karieri postal svetovni prvak. V kanuju so se na tem prvenstvu izkazale tudi Eva Alina Hočevar, Alja Kozorog in Lea Novak, ki so v ženski ekipni tekmi zasedle tretje mesto, bronasto odličje pa je iz Anglije prinesla tudi kajakašica Eva Terčelj, ki je bila tretja v krosu.
Kanuist Luka Božič je blestel v svetovnem pokalu in zmagal v skupnem seštevku. Slovenija si je po zaslugi naših izjemnih kajakašic, kajakašev, kanuistk in kanuistov izborila olimpijske kvote za Pariz 2024 v vseh kategorijah.
S Slovenkami ni šale!
Ema Kozin je svetovna prvakinja prestižne boksarske organizacije WBC.
Slovenke so se tudi letos izkazale kot borke trdih pesti. Ema Kozin, 24-letna matematičarka iz Šmartnega ob Savi, je 18. novembra v Manchestru dosegla svojo 24. poklicno zmago in je zdaj lastnica šampionskih pasov dveh prestižnih boksarskih organizacij WBC in WBO. Škotinjo Hannah Rankin je premagala suvereno in se veselila največjega uspeha doslej. Naša boksarka ima zdaj še veliko večje načrte, z odmevnim uspehom so se ji odprla številna vrata, kar je za borko iz dežele, kjer nimamo prav dolge in veličastne tradicije v tem športu, imenitna popotnica. Ema Kozin gre po poti Dejana Zavca.
Andreja Leški je osvojila naslov evropske prvakinje.
Veliko bolj uveljavljen je v naših krajih judo, ki nas je v preteklosti razveselil s številnimi medaljami, po zaslugi Urške Žolnir in Tine Trstenjak tudi zlatimi olimpijskimi. Uspešno tradicijo nadaljuje Andreja Leški, ki je letos osvojila dve prestižni kolajni. Srebrna je bila na svetovnem prvenstvu v Dohi, na evropskem v Montpellierju pa je bila zlata. "Najprej sploh ne morem verjeti, kje sem, kaj sem danes dosegla. Čeprav sem nekako ciljala in si po tihem želela ta vrh. S tem sem dokazala, da sem elita, da sem med najboljšimi tekmovalci v Evropi, v svetu, kjerkoli pač že, tako da sem res presrečna," je ugotavljala po veliki zmagi v Franciji, zdaj pa se bo lahko samozavestno osredotočila na Pariz 2024.
Prihajajoča zvezda slovenskih borilnih športov pa je gotovo tudi
Tyra Barada gre po očetovih stopinjah.
19-letna Mariborčanka Tyra Barada. Hčerka legendarnega štajerskega kickbokserja in taekwondoista Tomaža Barade ima borilne športe zapisane v DNK, tudi njena mati Bianca Tapilata Barada je namreč uveljavljena borka. Tyra je letos svoje izjemne veščine v kickboksu demonstrirala na evropskih igrah v Myslenicah na Poljskem osvojila zlato kolajno v lahkem kontaktu in srebrno v boju na točke. Zlata in bronasta je bila tudi na svetovnem prvenstvu v kickboksu v Albufeiri na Portugalskem, uspešna pa je tudi v taekwondoju, na svetovnem prvenstvu v Tampereju na Finskem je namreč osvojila še eno zlato. A v neolimpijski različici ITF.
In še …
Ob številnih uspehih slovenskih športnic in športnikov velja izpostaviti vsaj še mladega koprskega jadralca Tonija Vodiška, ki je na svetovnem v Haagu v razredu formula kite osvojil srebrno odličje. Sloveniji je zagotovil tudi kvoto za nastop na olimpijskih igrah v Parizu prihodnje leto. Pa tudi naturalizirano rusko telovadko Jekaterino Vedenejevo, ki trenutno predstavlja vrh slovenske ritmične gimnastike in tudi že nabira odličja. Na svetovnem prvenstvu v Valencii v vaji s trakom je ubranila bronasto odličje s SP 2022. Na evropskem prvenstvu v Bakuju pa je do odličja bronastega leska prišla s kiji. Tudi Vedenejeva je izpolnila olimpijsko kvoto.
Jekaterina Vedenejeva si je prislužila nastop na OI v Parizu.
Tu pa je še neuničljivi strelski superveteran Rajmond Debevec. Ta je prvič na olimpijskih igrah tekmoval davnega leta 1984 v Los Angelesu, kjer je zastopal barve Jugoslavije, streljal pa je nato na skupno osmih olimpijskih turnirjih. Iz Sydneyja 2000 je prinesel zlato, iz Pekinga 2008 in Londona 2012 pa bron. Njegova olimpijska zgodba je bržčas končana, pri 60 letih pa še ni opustil svojega športa. Letos je na svetovnem prvenstvu v Bakuju osvojil zlato kolajno v disciplini velikokalibrska puška leže na 300 metrov. Zadel je vseh 600 krogov, z novim doseženim svetovnim rekordom pa je tudi ubranil naslov s svetovnega prvenstva v južnokorejskem Changwonu 2018.
Kristjan Čeh
Luka Dončić
Tamara Zidanšek
Kaja Juvan
Benjamin Savšek
Tyra Barada
Andreja Leški
Ema Kozin
Ilka Štuhec
Žan Kranjec
Ema Klinec
Timi Zajc
slovenska odbojkarska reprezentanca
slovenska nogometna reprezentanca
Benjamin Šeško
Janja Garnbret
Matej Mohorič
Primož Roglič
Tadej Pogačar
Športni pregled leta 2023
