Četrtek, 28. 9. 2017, 20.30
7 let, 1 mesec
top 10
Zvezdniki športa, ki so vstali od "mrtvih"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,35
1
Valentino Rossi si je pred kratkim huje zlomil nogo, a se manj kot mesec dni pozneje spet usedel na svoj motor in se uspešno vrnil v svetovno prvenstvo kraljevskega razreda Moto GP. Kdo so športniki in športnice, ki na seznamu neverjetnih vrnitev v tekmovalne arene po hujših zdravstvenih težavah delajo družbo italijanskemu zvezdniku motociklizma.
Valentino Rossi je v nedeljo nastopil na dirki, čeprav si je manj kot mesec dni pred tem zlomil nogo.
Valentino Rossi (motociklizem)
Za najbolj svežo nenavadno vrnitev po hudi poškodbi je poskrbel italijanski zvezdnik motociklizma Valentino Rossi, ki se je konec avgusta na treningu hudo poškodoval. Po padcu na treningu je utrpel dvojni zlom noge.
Kljub temu je devetkratni svetovni prvak v elitnem razredu Moto GP izpustil le eno dirko in se že 18 dni pozneje usedel na svoj motocikel. Sprva le na treningih, potem se je odločil, da nastopi na VN Aragonije, kjer je zasedel peto mesto. Na petem mestu je po 14. od 18 dirk tudi v skupnem seštevku tekmovanja.
Petro Majdič so morali iz ciljne arene v Vancouvru odnesti.
Petra Majdič (smučarski tek)
Bilo jih je še nekaj, a verjetno najbolj dramatična in epska zgodba o hitri vrnitvi po poškodbi je tista, ki jo je spisala smučarska tekačica Petra Majdič na olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010.
Izkušena tekmovalka, ki je na tistih igrah merila najvišje, je na ogrevanju le nekaj minut pred začetkom kvalifikacij klasičnega šprinta zgrmela s poledenele proge in padla v jarek pod njo. Kljub hudim bolečinam, ki jih je lajšala s tabletami, se je podala na štart in se nato najprej prebila iz kvalifikacij na 19. mestu, potem iz četrtfinala s prvim mestom v svoji skupini in nato še iz polfinala po času.
Potem pa nastop v velikem finalu in prihod v cilj kot tretja za edino olimpijsko medaljo, ki jo je osvojila. Po prihodu v cilj je dvignila roke, padla na tla in za nekaj časa od hudih bolečin celo izgubila zavest. Pozneje so v bolnišnici ugotovili, da je imela celo zlomljena štiri rebra. Junaška zgodba, o kateri bi lahko pisali knjige in snemali filme.
Hermann Maier je po vrnitvi prejel številna priznanja.
Hermann Maier (alpsko smučanje)
Avgusta leta 2001 se je takratni dvakratni olimpijski prvak in dvakratni svetovni prvak v superveleslalomu in veleslalomu, tudi trikratni zmagovalec skupnega seštevka v svetovnem pokalu, v nesreči z motorjem hudo poškodoval. Poškodbe so bile celo tako hude, da so zdravniki razmišljali o tem, da bi Hernannu Meierju, takrat je bil star 28 let, amputirali desno nogo. K sreči to ni bilo potrebno, si je pa takrat malokdo mislil, da se bo še kdaj vrnil na bele strmine.
Zgodilo se je prav to, njegova vrnitev pa je bila sijajna. Leta 2002 ni tekmoval, a se že leta 2003 vrnil v beli cirkus. Takrat je bil še daleč od najvišjih mest, a že leto pozneje je bilo povsem drugače. Spet je kraljeval in še četrtič, tudi zadnjič, osvojil veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala.
Potem je bil leta 2005 še svetovni prvak v veleslalomu, medtem ko je bil na svetovnih prvenstvih v superveleslalom še drugi (2003) in tretji (2001). Zelo ponosen je zagotovo tudi na medalji, ki ju je osvojil na olimpijskih igrah v Torinu 2006. V superveleslalomu je bil srebrn in v veleslalomu bronast.
Šokirano Moniko Seleš so takole odnesli z igrišča v Hamburgu.
Monika Seleš (tenis)
Eden izmed bolj šokantnih trenutkov v zgodovini športa je prav gotovo tisti, v katerem je glavno vlogo odigrala Monika Seleš, takrat komaj 19-letna najboljša teniška igralka na svetu, ki je imela za seboj že kar osem zmag na turnirjih za grand slam.
Med četrtfinalnim obračunom turnirja v Hamburgu aprila 2003 jo je napadel neprištevni oboževalec Nemke Steffi Graff, ki je pritekel s tribune in Seleševo zabodel z nožem.
Čeprav rane niso bile tako hude, je bila Američanka s koreninami iz nekdanje skupne Jugoslavije s teniških igrišč odsotna kar dve leti. Ko se je vrnila, nikoli več ni bila tako dobra, kot je bila pred usodnim napadom, a je še vedno zmogla zmago na OP Avstralije leta 1996, s katero je število skupnih zmag na turnirjih za grand slam povzdignila na devet, kar jo uvršča na osmo mesto večne lestvice.
Pele (številka 10) je leta 1958 postal najmlajši najboljši strelec na svetovnih prvenstvih.
Pele (nogomet)
Brazilec, ki ga imajo mnogi za najboljšega nogometaša na svetu vseh časov, je na svetovno prvenstvo 1958 na Švedsko pripotoval poškodovan. Pele je imel takrat vsega 17 let, a je bil že vzhajajoča zvezda brazilskega in tudi svetovnega nogometa. V vodstvu brazilske reprezentance so se spogledovali, da bi ga zaradi poškodbe pustili doma, a so ga na vztrajanje soigralcev popeljali s seboj v Skandinavijo.
Poteza se je izkazala za briljantno. Prvič je na Švedskem zaigral šele na tretji, zadnji tekmi skupinskega dela tekmovanja. V izločilnih delih tekmovanja je najstniški Brazilec začel pisati pravljico. V četrtfinalu je dosegel edini gol za zmago nad Walesom z 1:0, v polfinalu je mrežo Francije zatresel kar trikrat pri zmagi s 5:2, v finalu pa se, Brazilci so Švede spet premagali s 5:2, dosegel dva gola in s šestimi goli postal najmlajši najboljši strelec svetovnih prvenstev v zgodovini. Mejnik, s katerim se ponaša še danes in se bo verjetno še kar nekaj časa, če ne celo za vedno.
Zadnje iz rubrike Top 10 na Sportalu:
- 10 najlepših zgodb slovenskega ekipnega športa
- Top 10 največjih evropskih podvigov NK Maribor
- Top seznam manjkajočih na Eurobasketu 2017
- Top spopadi borcev iz različnih veščin
- Top 10 rekordnih, neverjetnih in neobičajnih vzponov na Triglav
Takole je bil videti obraz Nikija Laude po nesreči v Nürburgringu.
Niki Lauda (formula 1)
Trikratni svetovni prvak formule 1 Niki Lauda je na dirki za VN Nemčije leta 1976 v Nürburgringu. S svojim ferrarijem se je v drugem krogu dirke zapletel v hudo nesrečo, po kateri je ustal ujet v gorečem bolidu. Dobil je hude opekline po obrazu in telesu, izgubil je tudi kar del enega ušesa in bil nekaj časa v komi.
To Avstrijca ni ustavilo, da se ne bi že šest tednov pozneje vrnil na dirkalne steze. Nastopil je na VN Italije v Monzi, kjer je dirko končal na četrtem mestu. Sezono pred tem in za tem je bil svetovni prvak, v tisti sezoni pa ob koncu sezone v skupnem seštevku končal na drugem mestu. Naslov je pripadel Britancu Jamesu Huntu. Za Laudo je bila v lovu na naslov verjetno usodna prav nesreča v Nemčiji. Zaradi nje je izpustil dve dirki.
Mario Lemieux je premagal raka in potem še naprej premagoval vratarje na ledenih ploskvah.
Mario Lemieux (hokej na ledu)
Eden izmed najboljših kanadskih hokejistov na delu vseh časov, legendarni dolgoletni član Pittsburgh Penguins, za katere je igral kar 19 oziroma 18 sezon.
Sezono 1994/95, do takrat je Mario Lemieux že osvojil oba naslova v ligi NHL, s katerima se ponaša, je namreč izpustil zaradi številnih zdravstvenih težav. Najprej je imel težave zaradi hernije diska, še mnogo bolj šokiran je bil, ko so mu zdravniki povedali, da ima raka na bezgavkah.
Mnogi so se zbali za njegovo življenje, sam pa je takoj sporočil, da bo bitko z rakom dobil in se vrnil na ledene ploskve. Ni se lagal. Že v naslednji sezoni je spet igral in v najmočnejši hokejski ligi na svetu v sezoni 1995/96, v kateri je Pittsburgh prišel do konferenčnega finala, je bil njegov najboljši strelec. Že v rednem delu sezone je zbral kar 161 točk (69 golov in 92 podaj na 70 tekmah), kar je njegov drugi najboljši dosežek, v končnici jih je dodal še 27 (11 golov in 16 podaj).
Po tem, ko je premagal raka, je bil uspešen tudi v dresu Kanade. Leta 2002 je osvojil naslov olimpijskega, dve leti za tem pa še svetovnega prvaka. Upokojil se je kot najboljši strelec (690) in tudi podajalec (1033) v zgodovini Pittsburgha, kar je še danes.
Peyton Manning na novinarski konferenci, potem ko so ga odslovili pri Indianapolis Colts.
Peyton Manning (amerški nogomet)
Eden izmed legend ameriškega nogometa, ki je v severnoameriški ligi NHL odigral kar 18 sezon, je imel veliko težav z vratom. Leta 2011 je moral opraviti več operacij na vratu. Zaradi tega so bili skoraj vsi prepričani, da je njegove športne poti konec. Očitno tudi njegovi delodajalci pri Indianapolis Colts, ki so ga odslovili.
Po enem letu brez igranja se je Peyton Manning vrnil. Priložnost so mu ponudili pri moštvu Denver Broncos. Po nekoliko slabšem začetku je potem igral med letoma 2012 in 2015. Prav v zadnjem letu je Manning Denver popeljal do tretjega naslova v ligi NFL in prvega po 17 letih čakanja. Potem se je upokojil.
Ronaldo je leta 1999 že kot zelo mlad navdušil nogometni svet, potem so ga ustavile poškodbe.
Ronaldo (nogomet)
Pri rosnih 21 letih je v Inter leta 1996 prišel kot najboljši nogometaš leta na svetu. Ronaldo je bil potem za najboljšega igralca leta izbran tudi v Milanu, leta 1997, a nato ga je novembra 1999 doletela huda poškodba kolena. Zaradi nje je bil odsoten skoraj pet mesecev. Ko se je vrnil, se je že na prvi tekmi v dresu Interja spet poškodoval.
Spet si je strgal kolenske vezi, spet ga je čakalo dolgotrajno okrevanje, tokrat še veliko daljše. Na nogometnih zelenicah ga nismo videli kar eno leto in pet mesecev. Praktično je torej izgubil kar dve leti igranja, a nato leta 2002 na svetovnem prvenstvu v dresu Brazilije navdušil. Brazilce je v Južni Koreji in na Japonskem popeljal do petega, zadnjega naslova svetovnih prvakov.
Z osmimi goli, dva je dosegel tudi pri zmagi z 2:0 nad Nemčijo v finalu, je bil najboljši strelec tekmovanja in ob koncu leta imenovan tudi za najboljšega nogometaša leta na svetu. Še tretjič in zadnjič na svoji bogati nogometni poti, na kateri je pred prihodom v Inter igral še za Cruzeiro in PSV Eindhoven, po odhodu iz Milana pa še za Real Madrid, Milan in Corinthians, pri katerem je leta 2010 odšel v pokoj.
Takole je bil videti Michael Jordan tik pred hujšo poškodbo leta 1985.
Michael Jordan (košarka)
Tudi najboljši košarkar vseh časov Michael Jordan je imel resne težave s poškodbami. Prve že v drugi sezoni v ligi NBA 1985/86, v kateri je zaradi zloma noge odigral komaj nekaj tekem v rednem delu. Potem pa eksplodiral v prvem krogu končnice in blestel v dresu Chicago Bulls proti Boston Celtics.
Na prvi tekmi končnice je dosegel 49, na drugi pa kar 63 točk. Sezono za tem, v sezoni 1986/87, je končal z najboljšim povprečjem točk v svoji bogati NBA karieri. Na tekmo je dosegal neverjetne 37,1 točke.
1