Sreda, 24. 5. 2017, 9.45
7 let, 4 mesece
Alpsko smučanje na pragu velikih sprememb
Koledarska konferenca Mednarodne smučarske zveze v Portorožu bo do nedelje osvetlila tekmovalne programe za prihodnjo sezono, ob tem pa utegne biti tudi temeljni kamen korenitejših sprememb v alpskem smučanju, v katerem se bodo, kot vse kaže, dokončno odrekli kombinaciji.
Ilka Štuhec je letos osvojila mali kristalni globus v kombinaciji. Kot kaže, bo ena od zadnjih prejemnic te lovorike.
Nova sezona svetovnega pokala, ki bo obenem tudi olimpijska, bo v smučarskem svetu postregla s spremembo pravil glede dimenzij veleslalomskih smuči. V smučarskem zakulisju pa medtem poteka priprava korenitejših sprememb, ki naj bi bile združene v dokument smučarske vizije 2020.
Vodilni možje alpskih tekmovanj pod okriljem Mednarodne smučarske zveze namreč že lep čas priznavajo, da želijo poskrbeti za bolj atraktivna in občinstvu bližja tekmovanja. Koledarska konferenca v Portorožu bo s sejami alpskega odbora tako vnovič lepa priložnost za soočenje mnenj in pripravo konkretnejših predlogov, o katerih pa se v slovenskem obmorskem turističnem središču formalno še ne bo odločalo.
Kombinacija, zbogom
Poleg načrtovanega kleščenja števila nastopajočih na tekmah svetovnega pokala, kjer ugotavljajo, da je 80 tekmovalcev odločno preveč, je ena od večjih sprememb, ki so na vidiku, ukinitev alpske (nekoč super) kombinacije, sestavljene iz slaloma in bodisi smuka bodisi superveleslaloma. Na račun discipline, ki naj bi jo pri FIS pri življenju ohranjali do leta 2021, pa se lepša prihodnost obeta tako imenovanim mestnim tekmam. Gre za paralelne spektakle na krajših progah.
Do zdaj smo nekaj tovrstnih tekem že videli v Moskvi, Münchnu in Stockholmu, v prihodnje pa naj bi postale stalnica v koledarju svetovnega pokala. Podobno velja za ekipno tekmo, ki bo prihodnje leto v Pjongčangu postala celo olimpijska disciplina.
Paralelne tekme - tekme prihodnosti?
Medtem ko se pri FIS lotevajo večjih sprememb, pa je letos v ZDA znova zaživel "pro ski tour". Gre za paralelne tekme alpskih smučarjev, na katerih so predvsem v 80. letih preteklega stoletja nastopali številni nekdanji zvezdniki svetovnega pokala. Tudi nekaj Slovencev, recimo Tomaž Čižman in Jure Franko, je na ta način podaljšalo kariero.
Tekmovanja so nato zamrla, letos pa so jih po skoraj dveh desetletjih znova oživili. Prvo tekmo je brez večje medijske odmevnosti gostil Sunday River (zmago je slavil David Chodounsky), v prihodnje pa naj bi poklicna turneja s tekmami v več krajih v ZDA in Kanadi ter bogatejšim nagradnim skladom vnovič okrepila svoj položaj.
Negotova superveleslalomska usoda
Vse več zagovornikov ima tudi reforma hitrih disciplin, kjer so klasične preizkušnje, kakršni sta recimo Kitzbühel in Wengen, nedotakljive. Zato pa se krepijo pobude za smukaško reformo na številnih drugih prizoriščih, kjer naj bi bili priča šprinterskim smukom v dveh vožnjah.
Po poročanju avstrijskih in švicarskih medijev priprava sprememb v hitrih disciplinah vključuje tudi spogledovanje z ukinjanjem superveleslaloma, torej discipline, ki so jo v svetovni pokal vpeljali kot protiutež tehnični prevladi švedskega (vele)slalomskega kralja Ingemarja Stenmarka. Po mnenju strokovnjakov se je druga hitra disciplina namreč preveč približala smuku.
Tudi smuk ne bo več, kar je bil?
Od danes do nedelje bo v Portorožu v okviru bienalne koledarske konference, ki jo pri FIS organizirajo v letih, ko ni kongresa, potekalo več kot 90 različnih sestankov vseh panog pod okriljem panožne zveze. Ob koncu se bo nato sestalo še predsedstvo FIS, ki potrjuje vse spremembe in odločitve posameznih odborov in pododborov, pa tudi koledarje tekem svetovnega pokala za naslednjo sezono.
"Zavedamo se, da gre za pomemben dogodek v okviru FIS, kjer smo priznani kot ena izmed aktivnejših članic," je pred konferenco v vlogi gostitelja povedal Enzo Smrekar, predsednik Smučarske zveze Slovenije, ki bo v četrtek v povezavi s Slovensko turistično organizacijo pripravila slovenski večer.
1