Jakov Fak
Ponedeljek, 10. 2. 2025, 20.55
11 ur, 57 minut
Slovenska biatlonska reprezentanca pred vrhuncem sezone
Biatlonci na SP brez visokoletečih napovedi: Pravi občutek dobiš šele na dan tekme
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Slovenska biatlonska reprezentanca je zadnje treninge pred odhodom na svetovno prvenstvo v Lenzerheideju opravila na Pokljuki.
Slovenska biatlonska reprezentanca je že na prizorišču svetovnega prvenstva v Lenzerheideju in čeprav se je najizkušenejši slovenski tekmovalec Jakov Fak prav na zadnji postaji svetovnega pokala v Anterselvi že močno približal stopničkam, prav tako obe štafeti v Hochfilznu, Anamarija Lampič pa jih je v Annecyju cel osvojila, se je izbrana vrsta v Švico podala brez pretirane evforije in kakšnih visokoletečih napovedi.
V moški konkurenci bo glavni trener Janez Marič na vrhuncu sezone 2024/25 lahko računal na Jakova Faka, Miho Dovžana ter Lovra Planka in Antona Vidmarja. Kot rezerva bo na priložnost čakal še Matic Repnik. Glede na videno v tej sezoni svetovnega pokala je več kot očitno, da je glavno slovensko orožje v moški konkurenci prekaljeni šampion Jakov Fak.
"V Italiji moja tekaška forma ni bila optimalna"
Letos mineva deset let od njegovega drugega naslova svetovnega prvaka, pozlatel je na tekmi s skupinskim startom v Kontiolahtiju leta 2015. Tudi v tej zimi je pokazal, da mu tekme, na katerih se neposredno spopade s konkurenti, izjemno ustrezajo, sploh na zadnji postaji svetovnega pokala pred svetovnim prvenstvom, v Anterselvi na biatlonskem prizorišču naslednjih olimpijskih iger, je bil v zasledovanju odličen peti in se približal stopničkam.
A tudi tedaj ni bil povsem zadovoljen. "V teku imam rezerve. Tudi v Italiji moja tekaška forma ni bila optimalna," nam je povedal pred odhodom v Švico. "Poskušal sem jo še dvigniti, zdaj pa bomo na prvenstvu videli, ali mi je to uspelo," je še dodal tekmovalec, ki zna zablesteti prav na največjih tekmah. Večkrat je že poudaril, da na teh štejejo samo kolajne, zato je jasno, da bi ga tudi v Lenzerheideju zadovoljila samo ena od teh, a je tudi dovolj prekaljen, da česa takšnega niti približno ni pripravljen napovedovati.
"Lahko imaš sto let izkušenj, pa ne bi nič pomagalo"
Jakov Fak: Šele ko štartaš, začutiš, ali imaš dovolj energije ta dan ali ne.
"Šport je zanimiva dejavnost. Lahko narediš načrt, oddelaš trening, kot si si ga zamislil, pa se telo vseeno ne odzove tako, kot bi se teoretično moralo. Bomo videli na tekmah. Tudi pravi občutek dobiš šele na dan tekme. Šele ko štartaš, začutiš, ali imaš dovolj energije ta dan ali ne. Lahko imaš sto let izkušenj, pa ne bi nič pomagalo, pred tekmo ne bi vedel nič več," se je vprašanjem, ali čuti, da je sposoben poseči po najvišjih mestih, spretno izognil 37-letnik.
V skupnem seštevku svetovnega pokala Fak po dveh tretjinah sezone zaseda 13. mesto. "S tem zagotovo nisem zadovoljen, želel bi si biti med deset, kar sem povedal že pred sezono," pravi odločno, je pa vesel, da mu v tej zimi služi zdravje. Izpustil ni nobene posamične tekme, nepogrešljiv pa je bil tudi kot član štafetnih tekem in za nameček dva odlična izida dosegel med mešanimi pari z mlado Leno Repinc (dve šesti mesti).
"Če greš v en kazenski krog, kaj šele dva, se ne boš več vrnil"
Janez Marič: Dejstvo je, da če greš v en kazenski krog, kaj šele dva, se ne boš več vrnil.
V štafetah mu seveda brez pomoči reprezentančnih kolegov Mihe Dovžana, Lovra Planka in Antona Vidmarja ne bi uspelo nič. Četverica je zablestela v Hochfilznu s četrtim mestom, bila v Ruhpoldingu le mesto slabša, malce se ji je zalomilo le nazadnje v Anterselvi. Fak je manjkal le na prvi štafetni tekmi sezone v Kontiolahtiju, kjer ga je nadomestil Matic Vidmar, slovenska četverica pa je tedaj zasedla 11. mesto.
"Štafeta je zelo odvisna od prve predaje in Mihi se je nazadnje v Anterselvi zalomilo, prej pa je tri naredil korektno. Tudi on je samo človek in dela napake. Ampak dejstvo je, da če greš v en kazenski krog, kaj šele dva, se ne boš več vrnil. Razen če si Norvežan, pa še zanje je to domala nemogoče," je o zadnjem štafetnem nastopu slovenskih fantov dejal glavni trener reprezentance Janez Marič.
Točk ima že zdaj več kot lani v celotni sezoni
Miha Dovžan: Točk imam že zdaj več kot lani v celotni sezoni in če bo šlo tako naprej, bo v redu.
Drugi najboljši slovenski tekmovalec v tej zimi Miha Dovžan pa spet strelja izjemno hitro. Ta sposobnost mu je že pred nekaj sezonami prinašala rezultate in tudi zdaj je tako, je pa seveda tudi nekoliko bolj tvegana, priznava sam. "Da, ko streljaš hitro, se hitro zgodi tudi kakšna napaka, ampak ta način mi ustreza. S tem lahko pridobim kakšno sekundo, ki mi zmanjka na progi. Poskušam kompenzirati. Ampak res, hitro se zgodi napaka in te na koncu odločajo o rezultatu."
Dovžanu gre za zdaj zelo solidno tudi na posamičnih tekmah. "Je bolje kot lani. Točk imam že zdaj več kot lani v celotni sezoni in če bo šlo tako naprej, bo v redu. Manjka pa mi res še tisti dober rezultat, da bi bil lahko resnično zadovoljen. Dobro, konstantnost je in to me veseli, ampak vedno zmanjka kakšen strel za nekaj več," pravi, medtem pa njegova mlajša kolega Lovro Planko in Anton Vidmar dobro nastopata v štafetah, a jima teh predstav nikakor ne uspe preslikati na individualne tekme.
Dvakrat blizu, dvakrat daleč
Anton Vidmar: Dvakrat nam je malo zmanjkalo do stopničk, dvakrat pa smo bili kar nekaj minut oddaljeni od njih. Bomo videli, kako nam bo šlo na svetovnem prvenstvu.
"Nekako se ta stres v štafetah bolje porazdeli med tekmovalce, vsaj tako čutim jaz. Naredim svoj maksimum za ekipo, kar mi je precej lažje. To imam vselej v glavi. Nekako pa moram najti način, da to prenesem še na individualne preizkušnje, potem verjamem, da bo prišel tudi kakšen boljši rezultat," razmišlja Vidmar. Kljub nizu dobrih štafetnih izidov pritiska ni, še pravi: "Ne, ne, nikoli ni poudarek na rezultatu. Toliko je nekih dejavnikov, biatlon je kompleksen šport in marsikaj se lahko zgodi med tekmo. Zato gremo korak za korakom, vsak fant naredi tisto svojo stopničko. Dvakrat nam je malo zmanjkalo do stopničk, dvakrat pa smo bili kar nekaj minut oddaljeni od njih. Bomo videli, kako nam bo šlo na svetovnem prvenstvu."
"Ne obupavam, še so priložnosti, še so tekme"
Lovro Planko: Ne obupavam, še so priložnosti, še so tekme, upam, da mi do konca sezone uspe pokazati tisto, kar znam.
Lenzerheide pa je prizorišče, na katerega ima lepe spomine najmlajši član slovenske vrste. "Prav v Lenzerheideju sem imel prvo mednarodno tekmo na malokalibrski puški, takrat je bil to še alpski pokal in bil sem drugi. Potem je bilo mladinsko svetovno prvenstvo, na katerem sem bil tretji, na evropskem prvenstvu tretji in še lani v svetovnem pokalu deveti. Tam sem tudi prvič in edinkrat do zdaj startal na tekmi s skupinskim startom. Ne vem, zakaj," nam je Planko septembra razlagal v Sobotnem intervjuju.
Zdaj upa, da bo prav na tem "svojem" prizorišču oživil sezono, ki ne poteka povsem po njegovih željah. "Trenutno s prikazanim res ne morem biti zadovoljen, pričakoval sem več in tudi mislim, da sem sposoben pokazati več, česar pa mi na tekmah še ni uspelo narediti. A ne obupavam, še so priložnosti, še so tekme, upam, da mi do konca sezone uspe pokazati tisto, kar znam. To moje streljanje se preprosto ne prenese s treninga na tekmo, vselej mi zmanjka tisti en strel do kakšne res dobre uvrstitve, po navadi celo dva in upam, da se mi zdaj poklopi v Lenzerheideju. Tam vem, da se da, tam vedno dobro tekmujem in upam, da mi bo uspelo tudi letos," pravi.
Prvenstvo se bo začelo v sredo, 12. februarja, s tekmo mešanih štafet.
