Bine Norčič ekskluzivno za Sportal: Doživel sem živčni zlom, nisem glavni trener Norvežanov

Norveški smučarski skoki so se pretekli konec tedna znašli v središču enega največjih škandalov v zgodovini tega športa. Po tem, ko so uradniki Mednarodne smučarske zveze (FIS) na svetovnem prvenstvu ujeli norveške skakalce pri goljufanju z dresi, se je zrušila cela piramida zaupanja, ki jo je ta skakalna velesila gradila desetletja. Po posnetkih, ki so prišli v javnost in na katerih se vidi, kako manipulirajo z dresi, je na posamični preizkušnji na veliki napravi v Trondheimu sledila diskvalifikacija srebrnega Mariusa Lindvika in petega Johana Andreja Forfanga, nato šok, razočaranje in negotovost.

Posebej neprijetno pa je vse skupaj doživel slovenski trener Bine Norčič, ki je na čelu norveške B-reprezentance, ki tekmuje na tekmah celinskega pokala. Na prvenstvu v Trondheimu sta nastopila njegova skakalca Robert Johansson in Robin Pedersen, ki sta imela drese v skladu s pravili – Pedersen se je celo veselil ekipnega srebra na moštveni preizkušnji.

Norveški mediji so Norčiča v ponedeljek nenadoma razglasili za novega glavnega trenerja, a sam o tem ni vedel ničesar. Novico je, kot pravi, izvedel iz medijev, kar ga je še dodatno šokiralo. "To je bila ena največjih kriz v moji karieri. Že sam škandal me je pretresel, nato pa sem še iz medijev izvedel, da naj bi prevzel vodenje A-reprezentance. A sem odgovornim dal jasno vedeti, da nisem glavni trener, ampak trener svojim skakalcem," je odločen Norčič, ki ne želi prati norveškega umazanega perila.

Magnus Brevig (drugi z leve) je bil zaradi goljufanja z dresi odpuščen. Foto: Reuters

Kako ste se počutili po vsem, kar se je dogajalo na sobotni posamični tekmi, v luči manipulacije z dresi v glavni norveški reprezentanci, v katero sicer niste vključeni?

Družina me je najprej poklicala in sem takoj dobil vročino. Živčni zlom sem doživel. Čisti šok je bil. Videl sem posnetek, ki mi ga je poslal slovenski novinar. Po drugi seriji sem videl posnetek in sem se vprašal, kaj za vraga je to. Ko so se začeli zbirati skupaj po koncu tekme, sem videl, da se nekaj dogaja. Potem sem šel v hotel, poklical me je športni direktor. Dejal mi je, naj grem domov v Slovenijo in da me pokliče.

Danes so v norveških medijih pisali, da ste postali glavni trener. Vas je športni direktor klical?

Ne. Iz medijev sem izvedel. Zjutraj me je še klical. Vprašal me je, kakšen imam načrt. Dejal sem mu, da bom šel v sredo na Norveško, ker sem trener B-ekipe, ki skače v celinskem pokalu, in bomo v Oslu izkoristili nacionalno kvoto, kar pomeni, da bi ti moji fantje skakali na tekmi svetovnega pokala. Nato gremo v Lahti na tekme celinskega pokala, sem mu še dodal. Njegov odgovor je bil: Dobro, drži se načrta. Potrebujemo te.

"Doživel sem živčni zlom," pravi Norčič. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Pa zdaj ste glavni trener ali ne?

Glavni trener nisem, na Norveško grem kot trener. Kdo bo mahal, bomo videli. Norveški mediji so me klicali in mi dejali, da sem glavni trener. Nisem glavni trener, trener B-ekipe sem, sem jim povedal. In te fante bom tudi treniral. Če bo kdo od preostalih še zraven, bom tudi njega. Tu pa ne bo pardona. Če bo kdo skočil daleč, bom dal protest na svojega skakalca, da ga v celoti pregledajo. Za dobrobit skokov se mora ta zadeva očistiti. Če je denimo norveški skakalec na treningu dobro skakal, bi lahko tudi na tekmi. Zakaj je bilo tega treba? Ali bi moral zmagati za 40 točk? Ali drugo ali tretje mesto nista dovolj?

Kaj to pomeni za vas?

Danes je vse prišlo na dan. Prek medijev sem izvedel, da naj bi vodil ekipo na naslednji tekmi. Slišal sem se po telefonu in so me prosili. Da bom več izvedel po sestankih, ki jih imajo še danes in jutri. "Potrebujemo te," so rekli. Vprašal sem, kaj pa pomočnik v A-reprezentanci? Ali ne bo on? Dejali so mi, da se bomo pogovorili.

Sprašuje se, ali ima sploh še smisel vztrajati. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

So pregledovali tudi drese vaših skakalcev iz B-ekipe?

Vesel sem, da so tudi mojim skakalcem odpirali drese in da niso našli ničesar. Robertu Johansonu in Robinu Pedersenu so pregledali drese. Zaradi njiju sem bil v Trondheimu. Z njima sem delal vse tretmaje, imitacije … Zadnji je bil celo v ekipi, ki je na moštveni preizkušnji osvojila srebrno medaljo. Dodatno sem bil zaradi tega vesel. Moji fantje niso vedeli nič. Potem pa ta dogodek. Sesul se mi je svet. Na Norveško grem kot trener pomagat svojim. Ne vem, kako bo s preostalimi.

Kako naprej?

Na meji sem bil, da končam. Moji fantje so me prosili, naj pridem v Oslo. Spraševali so me, kaj sledi. Morate vedeti, da si ti fantje sami kupujejo karte, da tekmujejo na tekmah celinskega pokala. In imajo dobre rezultate. In to je Norveška! Nato se ti vse zdi zaman. Ni pošteno do njih, ki so zdaj tukaj. Ni pošteno do otrok, ki trenirajo. Celotna skakalna piramida je tukaj na tnalu. Če bomo dali vsi roke gor, bo to neverjetna tragedija. Izgubiti norveško reprezentanco bi bil velik šok za šport. Potem bo nordijska kombinacija preživela, mi pa ne. To je grozno. Treba je od začetka začeti in to izpeljati.

Bom pa resno premislil, ali še naprej ali ne. Ali mi je tega sploh še treba. To so težke stvari. To lahko močno vpliva na smučarske skoke, ne le na norveško reprezentanco.