Da Zlata lisica ob zlatem jubileju ne bi bila zelena

Münchenska paralelna preizkušnja, s katero naj bi se smučarji in smučarke prvega januarja podali v leto 2014, je že odpovedana. Oster boj z naravo, ki je v srednji Evropi do zdaj postregla s sila milo zimo ali kar podaljškom tople jeseni, bijejo tudi v Zagrebu. Na Sljemenu proga, ki bi morala 4. in 6. januarja gostiti slaloma svetovnega pokala, še ni nared. Kaj pa Maribor in Zlata lisica, ki ima zaradi nizke lege smučišča v zadnjem desetletju ob sebi že kot po pravilu pripisan vprašaj?

Mariborsko Pohorje rekreativnim smučarjem sicer že omogoča vijuganje po zasneženih strminah, a tekmovalna proga, ki se zaključi na snežnem štadionu ob hotelu Arena, še vedno kaže svojo zeleno podobo. Pred tedni so sicer Štajerci tudi v spodnjem delu zagnali snežne topove, tako da je na spodnji postaji sedežnice možno vsaj kepanje. A za pravi postopek zasneževanja so temperature v Mariboru odločno previsoke. Gre za že kar klasično mariborsko prednovoletno težavo, a ker je v koledarju Mednarodne smučarske zveze Zlati lisici s tradicionalnim programom (veleslalom in slalom) namenjen nekoliko poznejši termin (1. 2. 2014), imajo na Pohorju letos nekoliko več manevrskega prostora.

Ko bo dovolj hladno …

"Zasneževanja se bomo lotili takoj, ko bo to možno. Izkoristili bomo vsako uro ugodnega vremena. Dolgoročna napoved sicer ni najbolj ugodna, saj večjih padavin ne bo, temperature pa se ne bodo prav veliko spustile. A da bi takšno vreme vztrajalo še en mesec, ne verjamem," ob nekoliko nejevoljnem pogledovanju proti termometru ocenjuje Srečko Vilar, neumorni generalni sekretar organizacijskega odbora mariborskih tekem svetovnega pokala, ki se dobro zaveda, da bi z zgodnjim odprtjem tekmovalne proge obogatili turistično ponudbo in slovenskim smučarkam omogočili kakšen trening. Vadba na tekmovalnem poligonu v Mariboru je namreč za novo generacijo prej izjema kot pravilo.

Za tekmi znova 1,2 milijona evrov

"Snega res še ni, a druge priprave nemoteno potekajo," poudarja Vilar, ki si je skupaj s sodelavci ob lanskoletni izvedbi največjega ženskega smučarskega tekmovanja v državi pošteno oddahnil. Potem ko so leta 2011 tekmovanje odpovedali, leto zatem pa ga preselili v Kranjsko Goro, je lanskoletna izvedba z rekordnim obiskom in rajanjem ob zmagoslavju Tine Maze Štajerce vrnila v območje zelenih številk. Pozitivna proračunska bilanca je pomagala pri poplačilu starih dolgov, na računu pa je ostalo še dobrih 60 tisočakov.

Na kakšen dodaten evro v blagajni upajo tudi v letu 2014, ko naj bi se proračun znova gibal v znanih okvirih – 1,2 milijona evrov. "Številke še niso dokončne, a smo na dobri poti k sklenitvi vseh pogodb s pokrovitelji. Lani nam je šel na roke tudi dober obisk, letos si zaslužek obetamo tudi od prodaje posebnih sponzorskih VIP-vstopnic," pravi prvi operativec Zlate lisice.

Vrnitev legend

Zapletov pri organizaciji si v Mariboru letos ne želijo tudi zaradi častitljivega jubileja. Zlata lisca bo namreč praznovala petdeseto obletnico. Zaradi znanega gospodarskega položaja si pod Pohorjem kakšnih večjih investicij, s katerimi bi počastiti obletnico, ne morejo privoščiti. Vseeno pa obljubljajo, da bo ob robu obeh tekem vendarle možno čutiti pridih bogate zgodovine.

Na tekmi naj bi namreč prišlo vsaj pet tujih smučark, ki so zaznamovale pretekle izvedbe, organizatorji pa bodo poskušali na enem mestu zbrati tudi Slovenke z vidnimi dosežki. "Prav je, da damo jubileju pečat. Spomnili se bomo vseh tistih, ki so na različne načine pomagali in sodelovali pri tej tradiciji. A ne le to, tekmovanje poskušamo znova približati ljubiteljem smučanja. Tudi zaradi tega vztrajamo pri odprtju, žrebanju številk in podelitvi na Trgu Leona Štuklja v središču mesta," dodaja Vilar.