Torek, 18. 3. 2025, 16.45
9 ur, 50 minut
V sredo se začenja svetovno prvenstvo
Deskarji pred SP: Po šestih letih bi bil že čas za medaljo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
S kvalifikacijami v snežnem parku se bo v švicarskem Engadinu v sredo začelo svetovno prvenstvo v deskanju na snegu. Slovenijo bo zastopalo šest tekmovalcev, največ se pričakuje od tekmovalcev v paralelnih disciplinah, Tima Mastnaka, Žana Koširja, Roka Marguča in Glorie Kotnik, ki bodo imeli prvo tekmo, paralelni veleslalom, v četrtek.
Vsi štirje že imajo odličja z velikih tekmovanj, fantje so že bili med najboljšimi tudi na svetovnih prvenstvih. Marguč je najuspešnejši med njimi, v svoji zbirki ima štiri, tudi naslov svetovnega prvaka v paralelnem slalomu.
A od njegovih najboljših sezon je minilo že precej časa, svetovni prvak je postal leta 2013 v kanadskem Stonehamu, kar je tudi njegova zadnja kolajn na velikih tekmovanjih. Letošnja sezona mu posebnega optimizma ne zagotavlja, toda v prejšnjih je že imel kakšen preblisk, zato upa, da bi se kaj takega zgodilo tudi v Engadinu pri St. Moritzu.
"Bil že bil čas, da spet osvojim kakšno kolajno. Koliko je to realno, je težko reči, trenutno samo upam, da bi bo šlo na roke zdravje, da bom lahko pokazal, kaj znam. Po tekmi v Kanadi so se mi spet začele pojavljati težave v hrbtenici, nisem se mogel niti skloniti. A zdaj je bolje. Stoodstoten sicer nisem, pri deskanju nimam bolečin, upam, da bo tako ostalo," je dejal Celjan.
"Vrh v našem športu je zelo širok, kandidatov za kolajne je precej več, kot jih je na voljo," je optimističen Mastnak.
Slovenci na prvenstvih kolajne niso osvojili že od leta 2019, ko je bil Mastnak v Utahu drugi v paralelnem veleslalomu. Sodeč po letošnjih rezultatih, bo olimpijski podprvak glavni slovenski adut, je tudi precej samozavesten, prepričan, da je lahko v obeh disciplinah pri vrhu. Posamična tekma v paralelnem slalomu bo na sporedu v soboto, v nedeljo pa sledi še ekipna tekma.
"Veleslalom je še vedno moja ljubša disciplina, a tudi v slalomu sem že dokazal, da ga znam dobro odpeljati. Zadovoljen sem s formo, mislim, da sem hiter, vožnje s treningov moram prenesti na tekmo. Napake bo treba minimalizirati, če mi to uspe, kolajna ni nedosegljiva. Je pa vsekakor ne morem napovedovati. Vrh v našem športu je zelo širok, kandidatov za kolajne je precej več, kot jih je na voljo," je optimističen Mastnak.
"Želim se uvrstiti v finalno vožnjo in se za zmago udariti z vrstnikom Benjaminom Karlom," je svoje sanje izdal Tržičan.
Podobno razmišlja tudi Žan Košir, ki je doslej svojo edino kolajno osvojil leta 2015 v Lachtalu. Optimizem mu je vlila zmaga na tekmi svetovnega pokala v Kanadi, do katere je prišel s pametno vožnjo.
"Podobno bom poskušal pokazati tudi tokrat. Nesmiselno je brezglavo napasti, mislim, da je treba v napad vložiti 80 odstotno moči. Če več, se ti hitro zgodi napaka. Izkušnje imam, a jih imajo tudi drugi. Tudi po znanju pa menim, da sem konkurenčen. Želim se uvrstiti v finalno vožnjo in se za zmago udariti z vrstnikom Benjaminom Karlom," je svoje sanje izdal Tržičan, trikratni dobitnik olimpijske kolajne, ki se je v zadnjem času posvečal predvsem nabiranju moči, veliko pa stavi na snežni trening v tem tednu pred tekmovanji.
"O uvrstitvah ne razmišljam, osredotočam se na svoje vožnje. Če so te dobre, sproščene, pride tudi rezultat."
Sanje zagotovo ima tudi Kotnik, ki pa vendarle priznava, da bo uspeh že uvrstitev v izločilne boje. Še posebno zaradi bolečin v kolenu, ki se ji tradicionalno pojavijo ob koncu sezone. Tradicionalne so tudi njene napovedi pred tekmami: "O uvrstitvah ne razmišljam, osredotočam se na svoje vožnje. Če so te dobre, sproščene, pride tudi rezultat."
Slovenski deskarji v paralelnih disciplinah so doslej na svetovnih prvenstvih osvojili deset kolajn, od tega tri zlate. Poleg Marguča sta bila svetovna prvaka še Dejan Košir in Rok Flander, obema je to uspelo v paralelnem veleslalomu. To je tudi uspešnejša disciplina Slovencev, v njem imajo pet odličij, za Avstrijo so druga najuspešnejša država.
Rok Marguč
Po zaslugi Matevža Petka in Tima Kevina Ravnjaka ima Slovenija eno srebrno in eno bronasto kolajno tudi v prostem slogu, da pa bi se kaj takega ponovilo v Švici, pa ni nobene možnosti. "O medaljah ne moremo govoriti. Moj cilj je uvrstitev v finale, a tudi to bo težko," meni Tit Štante, dvakratni olimpijec, enakega mnenja je tudi Naj Mekinc.
Naj Mekinc
V alpskih disciplinah je doslej na prvenstvih najuspešnejša država Avstrija, ima 46 kolajn, od tega devet zlatih. Iz Avstrije prihajata tudi najboljša posameznika na prvenstvih, Karl je bil petkrat prvak, Andreas Prommegger pa trikrat. Oba se nadejata, da bosta svojo biro letos še obogatila.
Na prejšnjem prvenstvu v gruzijskem Bakurianiju sta svetovna prvaka v paralelnem veleslalomu postala Poljak Oscar Kwiatkowski, ki letos zaradi poškodbe ne tekmuje, in Japonska Tsubaki Miki, zmagovalka letošnjega svetovnega pokala. V slalomu sta bila najboljša Prommegger in Švicarka Julie Zogg.
Na svetovnem prvenstvu, ki je letos na sporedu v poznem terminu, a zaradi tekmovalci ne pričakujejo težav z vremenom oziroma slabih prog, bodo tekmovali tudi v krosu, kjer pa Slovenija svojih predstavnikov že nekaj časa nima.
