Petek, 6. 11. 2015, 13.15
1 leto, 3 mesece
Kranjca prav nič ne ustavi
Innsbruck je bil nesrečen kraj za Roberta Kranjca, ki si je sredi oktobra ob padcu poškodoval komolec in moral na operacijo, pri kateri so mu del komolca odstranili, namestili kovinske vijake in pričvrstili mišico. Sicer so hoteli operacijo opraviti tri tedne po padcu, a ker je leteči Kranjčan velik borec, je rekel, da takšnega scenarija ne želi slišati, saj se bo 20. novembra začela nova sezona.
"Hotel sem, da me operirajo isti dan. Ne preostane mi drugega, kot da se borim," Kranjec ni želel ničesar prepustiti naključju.
Bolečina ga vedno manj moti
Zanj je značilno, da se njegovo telo hitro regenerira, velikokrat pa gre tudi prek bolečin, saj nerad izpušča tekme. Zlasti ne v športu, ki mu je tako pri srcu. Nazadnje jih je skupil na olimpijskih igrah v Sočiju, kjer je dvakrat padel in si poškodoval koleno. Kljub temu je stisnil zobe in nastopal. "Če ne bi bil na olimpijskih igrah, bi se pobral domov," je takrat dejal Kranjec, ki je imel poškodovani križni vezi levega kolena.
Večkrat so tudi njegovi reprezentančni kolegi in trenerji dejali, da marsikateri ob tako težkih poškodbah, kot jih je imel on, niti pomislili ne bi, da bi skočili, zato ga v skakalnem svetu še toliko bolj spoštujejo.
Grdo je padel tudi leta 2001 v Planici, kjer se nesrečnega trenutka ne spominja, tega v Innsbrucku pa praktično v celoti: "Manjka mi le en del filma. Ne vem, zakaj sem imel dres popraskan po trebuhu, ker sem padel na hrbet. Ko sem odskočil, sem se v zraku boril le z eno smučko. Druga je bila odpeta. Nato sem začel le razmišljati, kako bi padel. Ali bi naredil povalko naprej ali bi se vrgel na bok. V povalko nisem šel, ker sem bil še nad hrbtiščem."
Za razliko od reprezentančnih kolegov je izpustil nekaj treningov na skakalnici, sicer pa je kljub poškodovanemu komolcu vestno opravljal kondicijske vaje. Ta teden pa se je že podal na napravo v Kranj: "Vedno manj me moti bolečina. Prvi dan sem se še lovil, ker roke nisem mogel iztegniti. V sredo sem napravil že tri solidne skoke, v četrtek sta bila prva dva dobra, nato pa me je začela boleti roka, ker sem imel še kondicijo."
Z Dežmanom na ogledu finala med Rossijem in Lorenzom
Oteklina je še nekoliko prisotna, dnevno pa opravlja fizioterapijo in hodi v komoro, da bi bila regeneracija čim hitrejša. Ko bo lahko komolec iztegnil, bo dobil tudi nazaj moč v mišico. A težav pri skokih zaradi poškodovane roke nima: "V zraku mi je sprva malce ponagajalo ravnotežje, zadnja dva dneva pa me ni več motilo. Pridobiti moram moč, da bom lahko sproščen."
Naslednje skoke bo naredil na pripravah v Ramsauu, kamor se reprezentanca sredi prihodnjega tedna odpravlja na snežni trening, kar bo dobrodošlo pred uvodom v svetovni pokal, ki bo 20. novembra v Klingenthalu.
Zato pa bo do ponedeljka dal skoke na stranski tir. Skupaj z reprezentančnim motorističnim navdušencem Nejcem Dežmanom sta se namreč odpravila v Valencio na zaključek motociklističnega svetovnega prvenstva. Ker je Robi strasten navijač Valentina Rossija, s katerim sta se že srečala, bo v MotoGP razredu stiskal pesti zanj, da bo vendarle postal svetovni prvak, pa čeprav bo moral zaradi kazni štartati z zadnjega mesta.