Pivci so znani, kdo pa bo plačal?

Vprašanje za milijon evrov. Ali nemara celo za 2,1 milijona evrov. Prav toliko naj bi namreč stala izvedba programov, ki jih je pred novim tekmovalnim obdobjem sestavil športni direktor Rasto Ažnoh, pri čemer naj bi šel bojda kar okrogel milijon zgolj za trenerske plače. Prvi mož reprezentanc poudarja, da pri tem ni bil kaj prida razsipen, temveč prav nasprotno. "Gre za minimum, ki še omogoča normalno delovanje ekip svetovnega pokala in razvoj ostalih selekcij," pred drugo sezono v vlogi direktorja trdi Ažnoh, ki sicer vsaj javno ni neposredno zagrozil z odstopom, vseeno pa je nadvse odločno zatrdil, da se ne more podpisati pod skrčene programe, ki bi onemogočali nadgradnjo postavljenih temeljev in bi, vsaj po njegovih besedah, vodili k propadu slovenskega alpskega smučanja. "Ažnoh pravi, da bi potreboval več denarja. Le kdo ga ne bi!? Katera nacionalna športna zveza meni, da ima dovolj denarja. Nobena," odgovarja predsednik Smučarske zveze Slovenije Stanislav Valant in opozarja na preskromen nadzor nad porabo, ki je prepogosto presegala razpoložljiva sredstva in "skrbela" za rdeče številke. V vodstvu zveze ob tem zagotavljajo, da v minuli sezoni kljub težavam treningi niso odpadali. "Odločiti se je bilo treba za prioritetno listo. Prednost nameniti plačam trenerjev ali treningom," pravi direktor zveze Jaro Kalan in zagotavlja, da bodo poravnali tudi zaostale obveznosti do trenerjev in tekmovalcev, ki v alpskem delu znašajo okrog 350.000 evrov. Tako je že jasno, da bo imela proračunska malha alpskih disciplin za novo sezono na začetku kar zajetno luknjo, pri čemer velja dodati, da "vrnitev" sredstev pričakujejo tudi nadzorniki sklada nordijskih disciplin, od koder se je na alpski del med sezono prelival kapital. "Gre za solidarnost. Vseeno pa to ni nepovratna subvencija. Denar bo treba vrniti," opozarja podpredsednik smučarske zveze in nekdanji direktor "alpincev" Tone Vogrinec, ki prav tako obsoja nesorazmerje med prihodki in odhodki. "Naloga poslovnega direktorja je kopičenje sredstev za svojo disciplino, športnega pa ustrezna poraba zbranega denarja. V minulih sezonah pa so se programi postavljali zgolj na podlagi želenega proračuna, ki pa nato ni bil zagotovljen," je prepričan Vogrinec, ki meni, da so trenerji in direktorji v svojih zahtevah in nazorih pogosto skregani z zdravo pametjo.

Nova struktura

Ob dobro znanih likvidnostnih težavah krovne smučarske organizacije se poraja predvsem vprašanje, kdo bo odslej skrbel za polnjenje proračunske blagajne alpskega dela in pa komunikacijo z ostalimi partnerji in opremljevalci. Potem ko je pisarno poslovnega direktorja zapustil Vogrinčev naslednik in "odposlanec" Bojan Križaj, je vodstvo zveze skušalo v ogenj potisniti sprva Dušana Videmška, nato pa še Matjaža Štiblja, a sta ob pogledu na kalne vode, preskromno podporo in neuresničene obljube o izvedbi sanacijskega programa oba dvignila roke. "V Sloveniji je težko najti kakovostnega športnega direktorja. Pravih oseb z ustreznimi znanji je resnično malo," pravi predsednik SZS, ki je na sredini novinarski konferenci razglabljal o možnosti centralizacije z enim športnim direktorjem. Ta rešitev se zdi v tem trenutku tudi najbolj realna, z njo pa bi se pod direktorjem Kalanom oblikovali trije nosilni stebri za vse discipline (poslovni del, marketing in finance). "Možnih je več scenarijev. Lahko bi imeli celo enoten program pokroviteljstva, po katerem bi imeli tako smučarji kot tudi skakalci, tekači in ostali enotne sponzorje. Seveda pa je vprašanje, ali je v Sloveniji dovolj velikih pokroviteljev za takšen projekt. Na vsak način je pokroviteljstvo postalo trdo. Zbiranje sredstev je vse prej kot preprosto. Stari časi donatorstva so minili. Tudi Tone Vogrinec bi se soočal z novimi težavami," pravi Valant, prepričan, da so napovedi črnega scenarija neutemeljene, saj navsezadnje premoženjska bilanca zagotavlja "pokritost" vseh primanjkljajev.

Še vedno brez generalnega pokrovitelja

A čeprav predsednik in direktor zveze skušata umiriti strasti in pregnati oblake negotovosti, pa je jasno, da "alpincem" na treh ravneh voda že krepko teče v grlo, zato bi bilo modro novo strukturo kar se da hitro postaviti in jo v praksi tudi udejanjiti. V nasprotnem primeru bo vnovič prišlo do velikega neskladja med oblikovanimi programi ter zagotovljenimi sredstvi in posledičnega povečevanja primanjkljaja. Že več kot leto dni, torej vse od umika dunajske zavarovalnice, je mesto generalnega pokrovitelja v smučarskem skladu nezasedeno. S HiT-ovim umikom pa se je "sprostilo" še eno mesto med zlatimi pokrovitelji. Pri tem je zanimivo, da v Novi Gorici umik pojasnjujejo izključno s kršitvami pogodbe s strani SZS, pri slednji pa ocenjujejo, da se HiT poslavlja zaradi finančnih težav in načrtnim zmanjševanjem pokroviteljskih prispevkov.

V minuli sezoni so se pogosto pojavljale tudi težave pri oskrbovanju z dresi, vse večje nezadovoljstvo pa so pokazali tudi opremljevalci, med katerimi sta s protestnimi pismi dodatna pojasnila zahtevala predvsem Fischer in Rossignol, vprašanje pa je tudi, ali bo v prihodnje med opremljevalci ostal Völkl. Nove "odgovorne osebe" torej že na začetku mandata čaka obilica trdega dela, katerega rezultati bi lahko odločilno vplivali na prihodnost slovenskega alpskega smučanja.