Prejel dar, ki ga ne želi izpustiti iz rok #video

Leta selektorju slovenske skakalne reprezentance Robertu Hrgoti ne govorijo v prid, a je nekdanji mladinski svetovni prvak po naravi zelo študiozen in odločen. Da je zrel za selektorsko vlogo, je pokazal od decembra naprej. Takrat je namreč zaradi afere, ki jo je zaradi nestrinjanja z delom glavnega trenerja javno sprožil Timi Zajc in je odnesla Gorazda Bertonclja, prevzel krmilo in ga uspešno vozil skozi vse prepreke. Na nordijskem svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu, kjer si je želel treh medalj, se je z Anžetom Laniškom veselil bronastega odličja na veliki skakalnici. V ekipo je vnesel sproščenost, kar skakalci potrebujejo. Zdaj je pred njim nov izziv. V celoti bo moral pripraviti program priprav za olimpijsko sezono in dvigniti raven slovenskega skakanja, da bodo naši orli konkurenčni in postavljali pike na i, ki jih v tej večkrat niso naredili.

Se strinjate, da je imela sezona dva polčasa? Enega do decembrskega svetovnega prvenstva v poletih, na katerem je afera odnesla Gorazda Bertonclja – nadomestili ste ga prav vi –, v drugem pa so prišli lepši časi in bronasta medalja Anžeta Laniška na nordijskem svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu.
Sezona je bila kar zanimiva. Če odvzamemo, kar se je dogajalo naši reprezentanci, je bila že covid-19 situacija nekaj posebnega. Do decembra je bila res ena zgodba, po decembru druga. Iz takšne sezone, ki smo jo imeli, se lahko marsikdo kaj nauči. To nas lahko naredi le močnejše.

Hitro ste morali prevzeti drugo funkcijo, ki prinaša večjo odgovornost. Če zdaj pogledate nazaj, ste se znašli?
Stvari so se tako hitro odvijale, da nisem imel niti časa, ali ja ali ne. Ali delam prav ali ne. Takrat je bilo treba hitro odreagirati, stvar umiriti, ker je bilo veliko napetosti. Za vsakega fanta je bilo treba ustvariti osnovo. Izšlo se je v redu.  Manjkala je pika na i, da bi rekli, da je sezona zelo uspešna.

Anže Lanišek je imel od vseh slovenskih skakalcev najboljšo sezono. Na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu je osvojil bronasto medaljo na manjši skakalnici. Foto: Vid Ponikvar To vas verjetno malce žre …
Skeli … Med sezono me je večkrat skelelo. Svetovno prvenstvo ima grenak priokus. Poleg ene medalje bi lahko vsaj še eno ali dve imeli v žepu. Veseli me, da smo bili po vsem tem dogajanju v decembru v Oberstdorfu v igri za tri medalje, kar dokazuje, kako močna je ekipa. Če se bodo stvari poklopile in funkcionirale normalno, smo lahko v prihodnosti zelo močni.

Če se dotakneva posameznikov. Anže Lanišek je naredil zelo lep preskok. Stopil je še stopnico višje in ima dober kapital. Kje so še njegove rezerve oziroma kje bi lahko bila meja?
Pri Anžetu mi je všeč, da gradi na sebi. Že več let je na misiji. Lansko leto so se prvič kazali ti znaki. Letos je bil preskok izdatnejši. Sploh ne bi postavil omejitev. Naj le nadaljuje v tej smeri. Nebo je meja. Tudi Granerud (Halvor Egner Granerud, op. a.) se ni omejeval. Pred to sezono ga ni nihče pričakoval. Prišel je, osvojil globus in prišel do skoraj rekordnega števila zmag. Tu vidim plus. Če imaš ob sebi prave ljudi, govorim širše, si lahko zmožen marsičesa.

Bor Pavlovčič je lepo presenečenje. V pripravljalnem obdobju ga verjetno niste veliko videli na treningih, ker je bil član B reprezentance, zato verjetno pravega vpogleda niste imeli. Nato se je povsem sesul na domačem prvenstvu v Planici. Od tistih solznih oči se je prelevil v samozavestnega, odločnega skakalca, ki cilja na stopničke.
Zelo sem vesel, da sistem tako deluje. Da imaš postavljeno močno A in B ekipo. Da se med seboj dopolnjujejo. To je smisel celotnega sistema Smučarske zveze Slovenije. Da ne postaviš le eno močno ekipo in pustiš ostale životariti. Vesel sem, da je prišel tako daleč. Upam, da bo z isto mentaliteto nadaljeval. Kot ste dejali, je bil v Planici na dnu in ta Planica ga je naredila močnega. Veliko spodbudnih besed je prejel z vseh strani. Vsi trenerji v B in A ekipi so mu pomagali, da je skozi sezono rastel. Trenutno deluje samozavestno, zelo suvereno. Upam, da bo tak ostal tudi takrat, ko ne bo šlo. Da ne bo nihanja v razpoloženju, samozavesti. Tudi, ko ne gre, bo moral ostati samozavesten, stabilen. Da se ne bo pustil premakniti. Mislim, da lahko še doda in nadgradi vse skupaj.

Da ne gre vse skupaj po načrtih, je bilo videti pri Petru Prevcu. Lani je zavohal kri z zmago v Lillhemerju, letos mu ni šlo. Kje je tičal glavni vzrok?
Za Petra je bila res težka sezona. Do jesenskega pripravljalnega obdobja mu je šlo zelo dobro. Potem so se pojavile majhne poškodbe. Začelo se je vrteti v krogu. Kar naenkrat je bila zima pred vrati. Glava ni takrat povsem samozavestna. Če se ti v štartu ne poklopi, se stvari ne speljejo dobro. Celotno sezono se je boril, lovil priključek. Do Lahtija je nekako prišel zraven, naredil preskok. Verjamem, da bi s pravočasnim odskokom bil med šestimi najboljšimi ali višje (osvojil je 12. mesto, op. a.). Na skakalnici, ki mu ne leži. Vsaj tako on pravi.

Potem je prišel koronavirus. Tudi po Lahtiju je dobro skakal v Planici. Na svetovno prvenstvo je prišel praktično s kavča in se moral boriti za preboj v ekipo. Da se mu ni uspelo, je pustilo posledice. Veliko faktorjev je bilo, da se mu ni sestavilo za preboj. Če potegnemo črto, je v Planici naredil napredek in bil skoraj blizu deseterice. Še vedno je krvoločen Peter, lačen zmag. Narediti je treba analizo, da se napake ne ponovijo.

Foto: Bobo Ali je pri njemu še dovolj manevrskega prostora, da bi bil konkurenčen konstantno za med najboljšo peterico?
Zagotovo. Peter je takšen skakalec, ki je pripravljen narediti marsikaj. S pravilnim pristopom in našim tudi, lahko naredi ta napredek. Pozoren bo treba biti, da se iste napake ne bodo ponavljale. Verjamem in vem, da bo zelo močan. Morajo pa se stvari poklopiti, da se to tudi zgodi.

Dotakniva se brata Domna, pri katerem se nenehno izpostavlja dejstvo, da je njegovo skakanje na prelomnici. Če mu uspe pravočasen odriv, je lahko daleč, v nasprotnem primeru ga lahko iščemo povsem zadaj. Kaj bo moral spremeniti?
Domen je tip skakalca, ki se bo moral pri sebi odločiti, da bo celotno leto garal in si želel priti v sam vrh. Zelo težko je, ko si kot mlad zelo uspešen. Zmaguješ kot otrok. Takšni uspehi so lahko dvorezen meč. Po eni stani misliš, da ti je vse dano, po drugi strani te lahko hitro prizemlji. V Planici je pokazal, da je sposoben. Nekajkrat v sezoni je bil v slabših pogojih na različnih skakalnicah močan. Zlasti ekipna tekma v Oberstdorfu druga serija ... Če bo pripravljen žrtvovati, vase vložiti, je lahko spet zelo močan skakalec.

Foto: Sportida Posebno zgodbo je imel v tej sezoni Timi Zajc. Z afero na domačem svetovnem prvenstvu v poletih v Planici se mu je hišica iz kart povsem porušila. Naredili ste mu večtedenski program in videti je bilo, da je sledil, sprejel koncept. Po drugi stani iz njegovih ust prihajajo besede, da ne sme več zaupati vsem, se ne izpostavljati kot posameznik. Verjamete, da bo tudi v bodoče poslušen?
To je na njem. Upam, da je toliko dozorel to sezono. Da je bila ta sezona sezona zrelosti, izpita. Morda je na koncu v Planici veliko padlo nanj. To so težke stvari, ki lahko mladega skakalca zelo podrejo. Vem, da je imel težko sezono. A se je trudil. Bo pa moral, kar se teh stvari tiče, razčistiti pri sebi. Tu mislim na zaupanje … Da gre v pravo smer, da dela in se ne ukvarja z zunanjimi dejavniki. Da se posveti sebi, svojim potrebam. Da je predan delu, zaupa ljudem, ki bodo delali z njim. Verjamem, da bo Timi po letošnji sezoni naredil premik. Upam, da bo premik ključen, dovolj velik, da ga bo naredil tudi na skakalnici.

Kako dobro se počutite v vaši novi službi?
Decembra in januarja je bilo težko. Sezona je bila zahtevna, težka. Bili so vzponi in padci. Ko potegnem črto, moram povedati, da sem užival v delu, ki ga zelo rad opravljam. Biti glavni trener nacionalne reprezentance v nacionalnem športu, je čast. Moraš vzeti to kot čast. Kot dar, ki ga ne smeš izpustit iz rok.

Dobro delo ne ostane skrito in to so videli tudi odgovorni pri smučarskih skokih, s katerimi ste se dogovorili, da boste na čelu slovenske A reprezentance do leta 2023, ko bo v Planici nordijsko svetovno prvenstvo. Koliko vam to pomeni?
V nedeljo je Ljubo Jasnič potrdil, da bom ostal. Zelo sem hvaležen, da so mi zaupali to zahtevno vlogo. Vsak dan bom dal 100 odstotkov in skušal povrniti to zaupanje.

Prej ste govorili, da vam je bilo v Oberstdorfu žal, da še na dveh tekmah niso skakalci skočili do medalje. Verjetno lahko od vas pričakujemo visoko postavljene cilje tudi za zimske olimpijske igre, ki bodo v prihodnji sezoni v Pekingu?
Zagotovo. Če nimaš ciljev in želja po najvišjih mestih, se težko pripraviš, da daš na treningu vsak dan vse od sebe. Vsi vemo, koliko je treba vložiti, da prideš na vrh. Če nisi 100-dostotno predan od dneva številka ena, boš težko ciljal na najvišja mesta. Tudi drugi imajo želje in cilje. Če si osredotočen nase, na svoje delo in imaš rdečo nit, je prav, da ciljaš visoko. Potem so tu tudi majhni dejavniki, na katere nimaš vpliva. Če narediš vse, kar lahko, je velika verjetnost, da se poklopijo tudi rezultati na največjih tekmah.