Petek, 3. 3. 2023, 4.00
1 leto, 9 mesecev
Bosanski trener v teku na smučeh, pogovor
Stanje v Bosni: Ne vem, kaj bi vam rekel
Vsako leto je težje in težje, a se z velikimi napori trudijo, da bi tek na smučeh v Bosni in Hercegovini vendarle dobil večjo prepoznavnost. Na nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici smo se ob progi pogovarjali z bosanskim trenerjem Kenanom Jažićem.
Zelo zavzeto je ob progi spremljal svoja bosanska tekmovalca in jih ob tem tudi glasno spodbujal. Videti je bilo, da je bil Kenan Jažić zelo predan svojemu delu, verjetno tako kot vsak reprezentančni trener. Jažić je bil nekoč tudi sam tekmovalec. Svojo kariero je končal leta 1991, zdaj pa je že dolga leta predan trenerskemu poslu, saj je bil kot trener prisoten že na sedmih svetovnih prvenstvih.
Jažić si je vzel nekaj minut za pogovor. Tisti dan sta na 15-kilometrski razdalji bosanske barve branila Strahinja Erić in Miloš Stević, ki sta tekmovanje končala pri repu rezultatske lestvice.
Na tekmi komaj zberejo 50 tekmovalcev
Razkrije nam, da ko je še sam tekmoval, je bilo samo v njegovi kategoriji 50 tekmovalcev, zdaj pa jih na celem tekmovanju zberejo komaj toliko. "V Bosni in Hercegovini imamo okoli 50 tekmovalcev. Finančni položaj nam zelo otežuje stvari. Pred tem je bilo veliko bolje," nam uvodoma pove trener bosanske reprezentance, ki je na svetovno prvenstvo prišla z maksimalnim številom tekmovalcev. To pomeni, da so Bosno in Hercegovino zastopali štiri tekmovalke in štirje tekmovalci, za njihove smučke pa skrbi slovenski serviser.
"Dva od njih sta imela pravico nastopati na glavnem delu tekmovanja. Preostali so morali tekmovati v kvalifikacijah in eni od tekmovalk se je uspelo uvrstiti na glavno tekmovanje. To pomeni, da smo imeli v zadnjih dneh tri tekmovalce na prvenstvu."
Strahinja Erić je eden izmed bosanskih tekmovalcev, ki so v Planici predstavljali Bosno in Hercegovino.
Enajst sekund zaostanka je za njih fenomenalen rezultat
Bosanski tekmovalci se večinoma uvrščajo na konec rezultatske lestvice, a tudi pričakovanja niso prav visoka. Vseeno pa Kenan izpostavi "uspeh" njihovega tekmovalca. "Zagotovo lahko omenim ekipni šprint, ko je Strahinja Erića za Norvežanom Johannesom Klaebom zaostal le enajst sekund. To je za nas fenomenalen rezultat."
Nekoliko starejši ljubitelji se bodo zagotovo spomnili olimpijskih iger iz leta 1984, ki so bile organizirane v Sarajevu. Eden izmed prizorišč je bila tudi Jahorina, kjer se danes kalijo bosanski tekači na smučeh. "V glavnem treniramo v Dvorištih na Jahorini in na Igmanu. Trenutno imamo samo tri klube in naš položaj ni ravno rožnat. Država preprosto nima posluha za nas. Večinoma tekmujemo na balkanskih pokalih, decembra pa se udeležujemo tekem v Avstriji."
Kenan Jažić se že leta trudi, da bi tek na smučeh v Bosni in Hercegovini dobil večjo veljavnost. Ljudje kar hodijo čez progo in sploh ne vedo, za kaj gre
Težave imajo tudi pri urejanju proge, saj je ta lahko že zelo kmalu poškodovana, ker ljudje brez pomislekov hodijo po njej. Jazić nam pove, da ljudje preprosto ne vedo, za kaj gre, medtem ko oni vlagajo ogromno truda, da lahko pripravijo progo ali organizirajo mednarodna tekmovanja. A kot sam pravi, imajo premalo ljudi in izgorevajo ob vsem delu, ki ga imajo. In kako vidi prihodnost teka na smučeh?
"Ne vem, kaj bi vam povedal. Trudimo se, ampak iz leta v leto nam je težje. Kot sem že povedal, država nima posluha za nas. Dogaja se, da ko bi morali tekmovalci najbolj delati, nehajo trenirati. To je nekje pri 18 ali 20 letih. Morajo iti delat ali pa gredo študirat. Od nečesa morajo živeti."
"Več je zanimanja za alpsko smučanje, kjer imajo starši nekaj več sredstev, medtem ko se s tekom na smučeh ukvarjajo bolj otroci s podeželja," pove Jazić in izstreli, da je prvi šport pri njih še vedno nogomet.
Preberite še:
4