Sreda, 18. 5. 2016, 18.22
7 let, 2 meseca
"Tina Maze se zgodi"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,08
"Zaradi pomanjkljivega sistema smo izgubili več vrhunskih smučarjev," pravi Sandi Murovec, avtor nacionalnega programa tekmovalnega smučanja, ki je v pretekli sezoni zaživel kot uradni strateški dokument Smučarske zveze Slovenije.
Tina Maze in Sandi Murovec pripravljata dokumentarni film 7toHeaven.
Sandi Murovec je v slovenskih smučarskih krogih znan kot smučarski učitelj in demonstrator. Sodeloval je z več tekmovalci, med drugim tudi s Tino Maze. V smučarsko delovanje se je v pretekli sezoni vključil tudi kot avtor Nacionalnega programa tekmovalnega smučanja. Ta velja kot uradni dokument SZS in obravnava dolgoročno obdobje delovanja slovenskega tekmovalnega alpskega smučanja v starostnih kategorijah od U 8 do U 16. Murovec je tudi vodja projekta NPTS pri SZS, za katerega verjame, da bo pripomogel h gradnji novega smučarskega sistema.
Za smučanje je dolgo veljalo, da je slovenski nacionalni šport. Zdaj se vse bolj uveljavlja trditev, da postaja šport otrok iz premožnih družin …
Če se štiričlanska družina odpravi na smučarski izlet, je to zanesljivo draga oblika rekreacije. Tudi tekmovalno smučanje seveda ni poceni, a predpostavka o vrtoglavih zneskih za mlade smučarje je vendarle pretirana. Slovensko smučanje je v zadnjih letih največ izgubilo pri bazi, torej pri otroškem smučanju. Prav tam pa so zneski primerljivi s številnimi drugimi športi. Ocenjujem, da smučanje do 14. leta starosti starše stane dobrih 2000 evrov na sezono. Pri tem velja poudariti, da je smučanje morda celo najbolj kompleksen šport, saj v fazi treningov vključuje gimnastiko, plezanje, atletiko, kolesarstvo …
Kaj pa se zgodi, ko otrok dopolni 14 let?
Takrat se zneski res povečajo. Zato trdim, da bi na tej ravni morala Smučarska zveza Slovenije storiti vse, da se stroški zmanjšajo oziroma da bi razbremenila starše.
Sandi Murovec že vrsto let deluje kot uspešen smučarski demonstrator.
Kako?
Osnova je zaupanje v okolje. To so starši in vsi tisti, ki vlagajo, v prvi vrsti opremljevalci in pokrovitelji. Alpsko smučanje je v Sloveniji še vedno priljubljeno. A vsi deležniki morajo vedeti, v kaj vlagajo. Pokrovitelji in opremljevalci želijo videti vizijo. Želijo strategijo in sistem.
Odgovorili ste na predpostavko o smučanju kot dragem športu. Druga predpostavka pravi, da je ta šport izgubil doktrino in piramidni sistem. Se strinjate, da tu smučanje trči ob novo težavo?
No, menim, da slovensko smučanje ima doktrino. Strinjam pa se, da nima sistema, ki bi jo pravilno usmerjal ter na koncu osmislil. Zakaj? Deležniki v slovenskem alpskem smučanju se nismo znali dogovoriti, kako in kaj. Toda prav z nacionalnim programom tekmovalnega smučanja (NPTS) smo dokazali, da smo sposobni premagovati te ovire. Upam le, da bodo vsi trenerji spoznali, da je program dober in koristen za vse. To ni moj poseg v slovensko smučanje. Postavljati so ga pomagali številni smučarski strokovnjaki.
Vseeno ste podpisani kot avtor programa …
Postavil sem osnovni skelet. A pri tem so mi pomagali aktualni trenerji, vodje regij in trenerji različnih starostnih kategorij, strokovnjaki z več področij in pa izkušeni smučarski delavci. Naj omenim le Filipa Gartnerja in Toneta Vogrinca. O tem sem se veliko pogovarjal tudi z Andreo Massijem. Na ta skelet smo nato dodajali posamezne vsebine.
Kaj pravzaprav ponuja nacionalni program tekmovalnega smučanja?
Pomemben sklop se nanaša na trenažne procese. Zelo natančno opredeljuje priporočeno število dni za kondicijski trening, za situacijski trening, za smučanje v postavitvah … Definira tudi želeno raven znanja ob koncu kategorije. Dotika se tudi opreme. Obravnava način tekmovanj, kriterije za izbor v ekipe za mednarodna tekmovanja … Poleg tega pa pomemben del tvorita tudi poslovna strategija in trženje. To je svojevrstna ustava slovenskega smučanja.
Pomembna vrednost programa je tudi prilagodljivost. Če bo namreč praksa pokazala, da določene vrednosti niso ustrezne, jih bomo popravili. S tem se posledično osmislijo tudi vsakoletni trenerski seminarji po koncu sezone. Na teh se morajo zbirati izkušnje, ki jih je nato mogoče prenesti v sistem. Napake so človeške.
Sistema, ki bi sam po sebi prinašal prva mesta, ni. Če bi ga imeli, bi se ga vsi držali. Se pa želimo vsi približati vrhunskosti. To bomo lažje storili, če se bomo poenotili. Povsem konkretno - do zdaj v slovenskem smučanju nikoli nismo znali definirati anomalij. Vedno se je s prstom kazalo na nekoga drugega.
"Tina Maze se zgodi," pravi Sandi Murovec.
Smučarski navdušenci bodo kaj hitro vprašali, ali lahko na temeljih tega programa "obljubite" novo Tino Maze …
Obljubiti je ne more nihče. Zakaj? Tina Maze se zgodi. Nekdo se rodi za določen šport, okolje, v prvi vrsti starši, ga nato opremijo s potrebnimi informacijami. To je potencial, ki omogoča odskok v svetovnem merilu. Vprašanje, ki se ob tem poraja, pa je, ali v Sloveniji znamo ravnati s takšnim potencialom. Upam, da smo se na Tininem primeru marsikaj naučili.
Se je zaradi sistema kakšna Tina Maze tudi izgubila?
Zanesljivo! Tudi če se odmaknemo od Tine kot prispodobe in se spustimo na nižjo raven, lahko rečem, da se je v tem sistemu izgubilo več vrhunskih smučarjev.
Kakšno pa je vaše stališče do ocene, da imajo slovenski smučarji preskromen repertoar smučarskega znanja, saj smo prehitro vrženi v urjenje med količki?
Če želi biti nekdo tekmovalec, mora tekmovati. O tem ni dvoma. A na koncu za razliko poskrbi prav širina znanja. Zato imajo prav tisti, ki pravijo, da slovenski smučarski sistem mladega tekmovalca prehitro potisne v dril. Na ta način se v razvoju mladega smučarja preskakujejo črke abecede, brez katerih ni mogoče pisati.
Prepričan sem o tem, da prav vsi slovenski trenerji želijo svojim tekmovalcem pomagati na najboljši mogoč način. A prehitro jih začnejo zanimati rezultati. Ob tem se nato pozabi na smučanje. Posledica? Preveč "impotentnih" tekmovalcev.
Predvsem v najmlajših kategorijah so glavni "pokrovitelji" starši. Imajo pravi vpogled v to, kaj se dogaja z njihovim denarjem in otrokom?
Največji strah staršev je stihijsko delo. Nacionalni program tekmovalnega smučanja je objavljen na spletni strani SZS. Če se ga bodo v klubih držali, bodo starši natančno vedeli, kakšna bo otrokova pot.
A program je lahko le mrtva črka na papirju ali klik na spletu. Kako zavezujoč je ta program za klube?
Res je, tudi najboljši program ni vreden prav nič, če obstaja le na papirju. Vidim dva vzvoda, prek katerih bo sistem, ki so ga podprli tako strokovni svet kot tudi odbor in zbor za alpsko smučanje pri SZS, dokončno zaživel v praksi. To sta oprema in denar. Klubi, ki delajo po tem programu, bi morali imeti prednost pri nakupu opreme. Naloga SZS pa bi moralo biti tudi sofinanciranje teh programov v klubih. To seveda pomeni trženje NPTS. To je mogoče prek aktivnosti, v prvi vrsti tekmovanj.
"NPTS ne bo le mrtva črka na papirju."
A zasebnemu investitorju nihče ne more preprečiti gradnje samostojne ekipe, ki dela izključno po svojem programu. To ob trhlih finančnih temeljih klubov postaja vse bolj pogosta praksa.
Res je. A vprašati se je treba, zakaj se to dogaja. Po vsej verjetnosti zaradi tega, ker obstoječi sistem ni več prinašal stalnih rezultatov. Vsem je treba torej ponuditi pravi sistem.
Kakšna bo zdaj vaša vloga pri izvajanju programa NPTS?
S strani Smučarske zveze Slovenije sem pooblaščen kot vodja tega programa. Pomembno vlogo pa igra tudi Boštjan Anderlič (vodja mladinskega programa, op. a.), ki je pri SZS zadolžen za prenos programa na sneg, odgovorni pri SZS pa za začetek trženja.
Na kakšen način pa boste kot zgolj zunanji svetovalec prevzemali odgovornost?
Ne gre za osebno odgovornost. Odgovornost nosimo vsi. V prvi vrsti moramo biti iskreni in se vprašati, ali si res želimo smučanje postaviti na višjo raven. To ni moj program. Soustvarjamo ga skupaj.
Program opredeljuje zgolj smučarje mlajše od 16. leta. Je v načrtu tudi nadgradnja?
Začeli smo pri bazi. Od te baze živimo. Okolje želi vedeti, kako bomo v prihodnje delali z mladimi. Program je torej pripravljen za kategorije, pri katerih imajo glavno besedo klubi. Dolgoročni cilj pa je, da se program dopolni tudi s programi za FIS, evropski in svetovni pokal.
Kdaj pričakujete prve oprijemljive rezultate?
V roku štirih let. Nihče ne more obljubiti kolajn na največjih tekmovanjih. Gre predvsem za kakovost samega smučanja. Za vrhunski rezultat je treba imeti še nekaj več. Tu ni čarobne formule. A v prvi fazi je treba poskrbeti za višjo raven smučarskega znanja.
"Alpsko smučanje je v Sloveniji še vedno priljubljeno. A vsi deležniki morajo vedeti, v kaj vlagajo."
S Tino Maze v filmu
Sandi Murovec se sicer v zadnjem obdobju posveča tudi pripravi dokumentarnega filma 7toHeaven, v katerem se bo v družbi prve dame slovenskega alpskega smučanja Tine Maze lotil tehnike smučanja. Film bo premierno uprizoritev dočakal novembra, Mazejeva in Murovec pa bosta o pripravah projekta spregovorila tudi ob koncu meseca (28. 5.) na zdaj že kar tradicionalnem dm teku za ženske.
