Ponedeljek, 18. 11. 2019, 7.50
5 let
Miha Dovžan pred sezono 2019/20
Trpljenja je konec, zdaj je čas za užitek. "Merim na rezultat kariere, a ne."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,57
Miha Dovžan želi v svoji četrti sezoni v svetovnem pokalu doseči rezultat kariere.
"Zdaj prihaja čas za uživanje, trpljenja je konec," pred novo sezono svetovnega biatlonskega pokala pravi najmlajši slovenski tekmovalec Miha Dovžan. 25-letni Gorenjec si je za cilj postavil izboljšanje svoje najboljše uvrstitve, 17. mesta s posamične tekme v Ruhpoldingu, ki ga je dosegel v sezoni 2017/18.
Član smučarskotekaškega kluba iz Spodnjih Gorij bo konec meseca na Švedskem začel svojo četrto sezono v svetovnem pokalu, spoznavnega obdobja s tekmovanjem najvišje ravni je tako zanj bolj ali manj konec, zdaj bo moral strokovno vodstvo reprezentance in navijače razveseljevati tudi z rezultati, se zaveda. Na pripravljalnih tekmah na Norveškem ta konec tedna je že nakazal, da utegne biti njegova sezona nadvse zanimiva.
Cilja na rezultat kariere
"Zdaj res že vem malo, za kaj v biatlonu gre. Nekaj izkušenj res že imam," se je pošalil, nato pa nam čisto resno razkril, kakšne cilje si je postavil v prihajajoči zimi: "Merim na rezultat kariere, a ne. Ta je za zdaj 17. mesto, če se mi torej uspe uvrstiti na 15., na primer, bo zame super. Predvsem pa moram pokazati konstantnost, odpraviti ta nihanja, ko mi ena tekma uspe, druga pa ne. Letos smo se precej ukvarjali s streljanjem, ker mi je po navadi za boljše uvrstitve zmanjkal kakšen strel. Na treningu znam zadeti, zdaj je treba to le še prenesti na tekme in potem bodo prišli tudi rezultati."
"Po navadi jaz kvarim ritem drugim. Treba je uživati."
"Na treningu znam zadeti, zdaj je treba to le še prenesti na tekme in potem bodo prišli tudi rezultati."
O tem prenosu dobre forme s treningov na tekme je v biatlonski reprezentanci kar nekaj govora, več tekmovalk in tekmovalcev se spopada s to zagato, pravega recepta za rešitev tovrstnih težav, ki bi ga lahko uporabili vsi, pa ni. Tudi Dovžanu ni čisto jasno, zakaj je tako, dejavnikov je več, zagotovo pa zanj ni težava to, da bi ga v svoj ritem teka in s tem v pretiravanje, preseganje svojih zmožnosti potegnili močnejši tekmeci, pravi.
"Ne, s tem jaz nimam težav," se je namuznil, prav v tem najde užitek, dodaja: "Po navadi jaz kvarim ritem drugim. Treba je uživati. Če ne uživaš, tudi rezultatov ne bo, ko pa se ti enkrat odpre in steče, potem pa gre kar samo od sebe. Je pa to malo dvorezno, ko ti gre, se ne sprašuješ, zakaj, ampak se kar prepustiš. Niti ne veš, kako ti uspeva, ko pa ti prihodnje leto ne gre, pa ti ni nič jasno." Stvari so lahko zelo zapletene, če si želiš, en recept pa je jasen, ponavlja: "Preprosto, treba je uživati. Če se mučiš, vse skupaj nima smisla."
"In zdaj prihaja čas za to uživanje, trpljenja je konec," poudarja biatlonec, ki tekmovanje jemlje kot nagrado za trdo delo v pripravljalnem obdobju. In treningi so bili letos res naporni, priznava: "O, da, nekateri treningi so bili pravo umiranje na obroke. Letos smo že poleti delali hitre intervalne treninge, tako da smo se kar utrdili. Lani je bilo nekaj šokov zaradi tega."
Domača tekma ima prednosti in slabosti
"Domača tekma je vedno nekaj posebnega. Da ti dodatna krila."
O vrhuncih sezone tudi ni dileme, v neolimpijskem letu sta to klasično svetovno prvenstvo (februarja ga bo gostila italijanska Anterselva) in pa seveda domača Pokljuka, ki bo svetovni pokal pričakala januarja. Slovenski tekmovalci Pokljuko preprosto morajo navesti kot posebno tekmo, zanimalo pa nas je, ali ni morda to le diplomatski odgovor. "Domača tekma je vedno nekaj posebnega. Da ti dodatna krila. Te tekme se moraš tudi psihološko lotiti drugače, v glavi moraš zbežati s tistega štadiona, saj te, če tam preveč poletiš, v gozdu potem hitro 'zakolje'," odgovarja lani 80. biatlonec sveta.
Domača tekma ima tako svoje prednosti "in slabosti," nas dopolni, o kakšnih priljubljenih prizoriščih, poleg Pokljuke seveda, pa niti ne more govoriti. "Ustreza mi tudi zaključek sezone, tiste zadnje tekme, pa morda kakšna v težkih razmerah, ko je kakšen moker sneg, na primer, 'čofta', kot ji rečemo. Tam meni veliko bolj stečejo tudi smuči in jaz v nasprotju z večino upam na čim bolj tople zime," se smeje tekmovalec, ki bo moral na kateri od postaj svetovnega pokala svoje mesto v reprezentanci najverjetneje prepustiti tudi kakšnemu kolegu. A interno konkurenco pozdravlja: "Dobro je, da nas je veliko, da nimaš zagotovljenega štarta. Za priložnost na tekmi se je treba potruditi. To je dodatna motivacija, ta tekmovalnost je zelo pozitivna, prisili te, da si ves čas buden, da se ves čas trudiš."
