Uroš Velepec zapušča slovensko biatlonsko reprezentanco, njegov naslednik bo tujec

Pred vodstvom slovenske biatlonske reprezentance je torej pestra pomlad, čas, v katerem bodo morali najti novega glavnega trenerja in na novo postaviti trenersko piramido.

Uroš Velepec, ki je bil zadnje desetletje alfa in omega slovenske biatlonske stroke in glavni trener reprezentance, pravi, da ima dovolj: "Že lani sem Zboru za biatlon povedal, da je to moja zadnja sezona. Obljubo sem držal, sezono izpeljal do konca in zdaj sem prost."

Že lansko pomlad so zaznamovale načrtovane menjave v vrhu reprezentance, ko naj bi Velepca na mestu glavnega trenerja zamenjal češki strokovnjak Tomaš Kos, sam pa bi se osredotočil na vlogo nekakšnega koordinatorja reprezentanc. A Kos si je premislil in ideja je padla v vodo. "Lani je bilo preprosto postavljeno drugače. Vsi dogovori so šli v smer, da Tomaš prevzame vodenje reprezentance, jaz pa bi se posvetil razvoju in bil nekakšen trener trenerjev, če hočete," nam je pojasnil Velepec in dodal: "Ampak zdaj so stvari drugačne in to zgodbo končujem."

"Mislim, da sem svoje delo opravil dobro"

Lani je nekaj prahu dvignil domneven spor Velepca z nekaterimi najbolj izpostavljenimi tekmovalci, pozneje so vsi vpleteni pojasnjevali, da ni šlo za spor, temveč za prenasičenost in naveličanost. Strinjali so se, da so spremembe potrebne, zato tudi zdajšnja Velepčeva odločitev vendarle ni preveliko presenečenje.

"Vodstvu reprezentance in Zboru za biatlon sem obljubil, da bom v sezoni po tisti kaotični pomladi še eno leto vodil ekipo, saj je Tomaš ni želel. Oddelal sem tisto, kar sem obljubil, izpolnil vse dogovore in danes sem pač prost trener," še pravi Velepec, ki odhaja čiste vesti in brez kakšnih zamer: "Mislim, da sem svoje delo opravil dobro. Štirinajst let sem bil trener, devet let glavni, tako da mislim, da sem kar nekaj prispeval k razvoju in tudi reprezentanco, mislim, da zapuščam v dobri kondiciji."

Zraven pri vseh zgodovinskih mejnikih

V času Velepčevega vodenja reprezentance je slovenski biatlon presegel kar nekaj zgodovinskih mejnikov. Prav 47-letni nekdanji biatlonec in triatlonec je bil eden najbolj zavzetih mož pri projektu "Fak", ko so odličnega hrvaškega tekmovalca leta 2010 zvabili v slovensko vrsto. Z Jakovom Fakom smo se odtlej veselili dveh zlatih kolajn s svetovnih prvenstev, enega srebra v mešani štafeti, če naštejemo le največje dosežke, s katerimi nas bo najbrž razvajal tudi v prihodnje. Tudi pri srebrni medalji Teje Gregorin na prvenstvu v Pjongčangu je sodeloval, pa njenem zgodovinskem olimpijskem bronu na lanskih igrah v Sočiju …

"Tega pač ne smemo reducirati na en imenovalec, imel sem res fantastično ekipo in brez kateregakoli od teh fantov, trenerjev, pomočnikov in ne nazadnje servisa nič od tega ne bi bilo mogoče izvesti," o številnih dosežkih svojih varovank in varovancev pravi Velepec: "Ko sem prišel v reprezentanco, o kakšnih medaljah na velikih tekmovanjih, olimpijskih igrah ali svetovnih prvenstvih ni bilo niti govora. Začeli smo z mladinskimi medaljami na svetovnih in evropskih prvenstvih, pa nato nadaljevali še s članskimi, zato mislim, da smo opravili dobro delo. Skratka, mislim, da reprezentanco zapuščam v dobri kondiciji, zato odhajam mirne vesti. Postavili smo neke dobre temelje, tako finančne kot tekmovalne. Tekmovalcev je čedalje več, baza se širi."

"Ponudb je bilo že med zimo kar nekaj, ampak trenerska tržnica je aktualna spomladi"

"Tukaj smo postavili stvari do te mere, da lahko pri Jakovu vidite, da zna sam trenirati. Tudi vsi preostali so že toliko izkušeni in so že letos trenirali po svojih programih, zato tukaj ne potrebujejo mene, ampak nekoga, ki bo stvari le še vodil," še pojasnjuje naš sogovornik, ki nam še ne more povedati, kje bo iskal nove poklicne izzive: "Ponudb je bilo že med zimo kar nekaj, ampak trenerska tržnica je aktualna spomladi. Tudi sam sem po svetovnem prvenstvu opravil nekaj razgovorov, ampak ta trenutek se še nisem odločil, kako in kaj. Nekaj časa bi rad posvetil družini in se ji odkupil za tisto, kar ji nisem mogel nuditi v vseh teh letih. Izračunal sem, da sem bil v zadnjih 14 letih kar devet let odsoten."

Prav ta odsotnost od družine je bila motiv za menjavo službe že lani, na mestu koordinatorja ali "trenerja trenerjev", kot pravi, bi mu najbrž omogočala več časa za najbližje. "Drži, ampak sem spet v položaju, da bom mogoče prevzel kakšno delo, ko bom podobno obremenjen, ampak to je nov izziv. Zdaj imam čas premisliti, kako naprej, mi je pa kar odleglo, da sem to storil. Lani sem bil namreč sam trener za vse, za ženske, moške, za streljanje, za tek … Res je bilo naporno, pa še pri servisu sem pomagal," našteva delovne naloge, ki v majhni, kadrovsko in finančno podhranjeni slovenski ekipi le stežka ostanejo v predvidenih okvirih, in dodaja: "V prihodnosti si želim delati tisto, kar je moja stroka. Se pravi načrtovanje in izvajanje programov, ne pa še kup dodatnih stvari."

Vodstvo repezentance je presenetil

Čeprav je bil Velepčev odhod delno pričakovan in lani praktično napovedan, je vodstvo reprezentance kljub vsemu presenetil. "Iskali smo rešitev, se pogovarjali tudi z njim, dejal nam je, da bo razmislil, ali nadaljevati ali ne, a njegova odločitev je bila v tem trenutku pač taka. Čeprav smo upali, da bomo vseeno našli nek skupen jezik in mu priskrbeli še kakšno domačo ali tujo pomoč. V tem trenutku je položaj pač takšen, kot je," nam je pojasnjeval Tomaž Šušteršič, vodja panoge biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije.

S sestavo strokovnega štaba se vodilni možje slovenskega biatlona že ukvarjajo, je še pojasnil Šušteršič: "Mi se še naprej pogovarjamo in dogovarjamo, bodo pa zdaj trenerske razmere najbrž nekoliko drugačne. Do naslednje seje, ki bo predvidoma nekje sredi maja, bomo vlagali ves napor v to, da to trenersko postavo vendarle strokovni svet odobri oziroma se z njo seznani in jo nato predlaga v potrditev Zboru za biatlon."

Tomaš Kos je bil jasen

Se je z odhodom Velepca zdaj sprostil prostor za vrnitev Tomaša Kosa? "Tomaša Kosa smo povprašali o morebitnem sodelovanju in njegov odgovor je bil zelo jasen: ne vodenju slovenske biatlonske reprezentance," še odgovarja Šušteršič in pojasnjuje, da Velepčevega naslednika doma v Sloveniji ni mogoče najti: "Vsi slovenski biatlonski trenerji so že vpeti v delo reprezentanc. Ko smo poskušali identificirat še kakšno dodatno ime, smo ugotovili, da tega preprosto ni. V bistvu se že več mesecev oziramo po tujih strokovnjakih. Že če bi Uroš delo opravljal še naprej, bi bilo edino, kar bi bilo treba spremeniti, nekako okrepiti strelsko stroko, najti biatlonskega strelskega trenerja, ki bi dopolnil Uroševo delo, zdaj pa moramo začeti iskati bolj kompletno osebo, ki bo multidisciplinarno lahko pristopila k vodenju reprezentance."

So ti pogovori že dobili kakšne bolj konkretne obrise? "Nekaj navezav je odprtih, s temi bomo pogovore nadaljevali. Nekateri so odgovorili hitro, drugi so prosili za dodaten čas za razmislek. Zdaj se je vse skupaj malo zavleklo, a trenerska tržnica je odprta, tudi v tujini je v tem trenutku veliko dogovarjanj, pogajanj, iskanj najboljših rešitev … Tako pač je," še pravi Šušteršič, ki ga v tem trenutku še ne skrbi, da bi zaradi iskanja novega glavnega trenerja kakšno škodo utrpeli tudi naši tekmovalke in tekmovalci: "To je pač vprašanje, ki ga moramo v korist celotnega sistema in slovenskih biatlonskih reprezentanc čim prej zapreti. V maju še nič ne zamujamo, tudi v preteklih letih so se priprave začenjale konec maja. Za zdaj torej ni nastala še nobena škoda, razen te seveda, da je zdaj zazevala ena velika strokovna lunja. Za to mi je neizmerno žal, a odločitve posameznikov je treba spoštovati."