Zakaj Mednarodna smučarska zveza ne priznava svetovnih rekordov?

Ko najboljši smučarski skakalci z navadnih skakalnic presedlajo na letalnice, se vedno začne debata o svetovnih rekordih. Mednarodna smučarska zveza (FIS) teh ne priznava, pred leti pa sploh ni dovolila, da bi se na tekmah o njih govorilo.

Za skakalce je največje zadovoljstvo, če jih v zraku ponese daleč proti dnu naprave. Če ob tem postavijo rekord skakalnice ali svetovni rekord, je zadovoljstvo še toliko večje.

Zadnji se je v zgodovino rekordov zapisal avstrijski skakalec Stefan Kraft, ki je v Vikersundu poletel 253,5 metra. Vsega slabe pol ure pred njim je staro znamko Andersa Fannemela (251,5 m) za pol metra popravil njegov rojak Robert Johansson (252 m).

Tudi Slovenci imamo svoja junaka, ki sta se z zlatimi črkami zapisala v knjigo rekordov. Prvemu je to leta 1961 uspelo Jožetu Šlibarju. V Oberstdorfu ga je takrat poneslo 141 metrov. Njegov naslednik je Peter Prevc, ki je pred dvema letoma skočil 250 metrov in se kot prvi skakalec vpisal v klub 250.

• Dva svetovna rekorda - veliki junak Stefan Kraft!

• Prevca in Tepeš z izvrstnimi poleti, Kraft po katastrofi Wellingerja junak

• Peter Prevc bo kmalu dobil dodaten vir energije

• Nemški skakalec Andreas Wellinger se je zlomil

FIS ne želi, da bi se razvil boj za rekorde

Tilen Bartol je lani na preizkusu letalnice poletel 252 metrov, a nato padel. Foto: Vid Ponikvar Medtem ko vsi na dolgo in široko razpredamo o svetovnih rekordih, pa jih Mednarodna smučarska zveza (FIS) ne priznava, pravi Jelko Gros: "Oni priznavajo le rekord skakalnic, to pa zato, da se ne bi razvil boj za rekorde. Ves svet priznava svetovne rekorde, le FIS ne."

Najdaljši polet v zgodovini je sicer leta 2015 uspel Rusu Dmitriju Vasiljevu, a je pri 254 metrih v Vierksundu podrsal po tleh. Od Slovencev je najdlje poneslo Tilna Bartola. Lani na preizkusu letalnice v Planici je poletel 252 metrov. Če takrat ne bi padel, bi se o njem govorilo kot o novem rekorderju. "Na štartni listi tega rekorda ne bi bilo, a vsi, ki se ukvarjamo s skoki, bi priznali, da je veljaven. Na štartni listi FIS beleži le tiste rezultate, ki jih z videomeritvami izmeri Mednarodna smučarska zveza (FIS), in sicer v prisotnosti sodnikov. Torej na treningih, kvalifikacijah, ob poskusnih skokih in na tekmi, pa še to le na tekmah svetovnega pokala."

Prepoved govora o rekordu. Nekaj časa rekordnih znamk sploh niso spreminjali.

Peter Prevc je bil leta 2105 z 250 metri en dan svetovni rekorder. Prvi na svetu se je vpisal v klub 250. Foto: Sportida Nekaj časa se o svetovnih rekordih sploh ni smelo govoriti. "Ko je Piotr Fijas leta 1987 poletel 194 metrov, je bilo nekaj časa prepovedano govoriti o rekordu. Uradni napovedovalci na tekmah so morali govoriti le o najdaljšem skoku na svetu. FIS se je odločila za to prepoved. Takrat so naredili celo to neumnost, da so vse skoke, ki so bili daljši od 194 metrov, označili za skoke, dolge 194 metrov. Espen Bredesen je v Planici na svetovnem prvenstvu osvojil drugo mesto, ker je lepše skočil. Roberto Cecon je sicer poletel dlje, a bil zaradi slabših ocen tretji. Bredesen mu je takrat na razglasitvi predal svojo srebrno medaljo, od nas pa prejel nagrado za fair play."

Verjetno je takrat ravno gesta Bredesena vplivala na FIS, saj so opustili to pravilo. Martin Höllwarth je bil naslednji v vrsti, ki se je zapisal med rekorderje, potem ko je na Letalnici bratov Gorišek poletel 194 metrov.

Slovenski skakalni ponos je rekordno znamko izgubil leta 2011. Vse od leta 1987 je bila v slovenski lasti. Zadnji je na planiški letalnici rekordno skočil Norvežan Bjorn Einar Romoren, njegov dosežek 239 metrov iz leta 2005 pa se je obdržal šest let.

Ali bo Planica letos dobila nazaj svetovni rekord, bomo videli ta konec tedna, ko bodo najboljši leteli od četrtka do nedelje. Za zdaj je lastnik rekorda na Letalnici bratov Gorišek Peter Prevc, ki je leta 2015 poletel 248,5 metra.