Nedelja, 25. 2. 2018, 18.54
6 let, 9 mesecev
Vtisi s 23. zimskih olimpijskih iger
Olimpijski fotosprehod po Pjongčangu 2018 #foto
23. zimske olimpijske igre so končane. Pjongčang v Južni Koreji je bil dobra dva tedna prizorišče izjemnih športnih spopadov, velikih presenečenj, zgodovinskih dosežkov, neštetih zanimivih pripetljajev, pustil je nekaj negativnih vtisov, razveselil pa tudi slovenske ljubitelje športa.
Vse o OI v Pjongčangu
-
Po čem si bomo zapomnili Pjongčang 2018?
-
Konec zimskega spektakla v Južni Koreji, čez štiri leta v Pekingu #foto
-
Rezultati OI v Pjongčangu
Slovenski pečat
Slovenska vrhunca iger v Pjongčangu sta seveda odličji biatlonca Jakova Faka in deskarja Žana Koširja. Fak je na posamični tekmi na 20 kilometrov osvojil srebro, Košir pa bron v paralelnem veleslalomu na predzadnji dan iger.
Odličen vtis je pustil naš alpski smučar Žan Kranjec, ki je na veleslalomski tekmi končal tik pod stopničkami.
Že na drugih olimpijskih igrah so zaigrali tudi slovenski hokejisti, ki so turnir začeli z zgodovinsko prvo zmago nad ZDA. V nadaljevanju jim je zmanjkalo nekaj sreče, še posebej v spopadu z Norvežani, s katerimi so izgubili boj za uvrstitev v četrtfinale. Pjongčang so tako zapustili s skalpoma ZDA in Slovaške, visokim porazom proti Rusiji in nesrečnim proti Norveški.
Presenečenja
V finalu moškega hokejskega turnirja so presenetljivo zaigrali Nemci, ki so v kvalifikacijah za četrtfinale izločili Švico, v četrtfinalu Švedsko in nato v polfinalu eno od glavnih favoritinj za zlato Kanado. V velikem finalu so se pomerili z Rusi, ki pa so po trdem boju vendarle upravičili vlogo favoritov in se po sušnih 26 letih spet zavihteli na olimpijski prestol.
Ena od glavnih favoritinj za zlato olimpijsko odličje v smuku je bila 33-letna Američanka Lindsey Vonn, ki pa je v Pjongčangu osvojila le bron.
Za največje presenečenje, pravo senzacijo, je v alpskem smučanju poskrbela Čehinja Ester Ledecka. Deskarka je namreč v superveleslalomu šokirala svet in tekmice ter osvojila zlato.
Rekordi
Neverjetna Ledecka spada tudi v kategorijo rekordi ali zgodovinski dosežki, če želite. Nekaj dni po senzaciji na superveleslalomu je namreč v svojem prvem športu, deskanju na snegu, osvojila zlato na paralelnem veleslalomu in postala prva olimpijska športnica v zgodovini, ki ji je uspelo na enih igrah osvojiti zlati odličji v dveh različnih športih.
Norveška je na igrah v Pjongčangu osvojila 39 kolajn, od teh po 14 zlatih in srebrnih ter 11 bronastih. S tem je postala rekorderka v osvojenih odličjih na enih igrah, prejšnji rekord ZDA (37 medalj v Vancouvru 2010) je presegla za dve kolajni.
Ena najbolj pridnih zbiralk norveških odličij na teh igrah je bila smučarska tekačica Marit Björgen z dvema zlatima in eno srebrno medaljo. Postala je tudi najuspešnejša zimska olimpijka vseh časov. Na tekmovanjih pod petimi krogi je v karieri zbrala 15 medalj (osem zlatih, štiri srebrne in tri bronaste) ter na večni lestvici prehitela rojaka, legendarnega biatlonca Oleja Einraja Björndalna (13 olimpijskih medalj).
Politika
Igre v Pjongčangu je zaznamovala tudi morda le začasna otoplitev odnosov med Severno in Južno Korejo. Združena reprezentanca pod skupno zastavo se je pojavila že na slovesnosti ob odprtju, združena korejska reprezentanca pa je nato tekmovala na ženskem hokejskem turnirju.
Režim v Pjongjangu je na igre k južni sosedi poslal tudi delegacijo severnokorejskih navijačic, ki so z nenavadnim navijanjem plenile poglede na številnih tekmovanjih. Različne športne dogodke, tudi otvoritveno in zaključno slovesnost, je obiskala tudi delegacija severnokorejskega režima, čeprav v Severni Koreji o največjem športnem dogodku na svetu menda sploh niso poročali.
Doping
Že pred igrami so bili zaradi grehov iz preteklosti, predvsem sistemskega dopinga, kaznovani športniki iz Rusije oziroma kar Rusija sama. Mednarodni olimpijski komite je Rusiji prepovedal uporabo državnih simbolov na igrah v Pjongčangu in nastop številnim osumljenim športnikom, tisti, ki so vseeno tekmovali, pa so bili uradno imenovani olimpijski športniki iz Rusije.
Žal se je v rubriki dopinških grešnikov znašla tudi Slovenija. Na testu je namreč padel naš hokejist Žiga Jeglič. Užival je zdravilo proti astmi s prepovedanimi učinkovinami, ki pa ga pred tekmovanjem ni prijavil ustreznim službam, kot velevajo pravila.
Na dopinških testih med igrami so padli še japonski hitrostni drsalec Kei Sato, ruski tekmovalec v curlingu Aleksander Krušelnicki in ruska tekmovalka v bobu Nadežda Sergejeva. Pričakovati je, da bodo kakšnega dopinškega goljufa ujeli in kaznovali tudi naknadno.
Prihodnost
Že na igrah v Pjongčangu so se izkazali mladi športniki in športnice, izstopata pa 17-letna ameriška deskarja Red Gerard (zmagal je v snežnem parku) in Chloe Kim (zmagala je v snežnem žlebu).
Čeprav odličij niso osvojili, so svetlo prihodnost nakazali še nekateri slovenski športniki in športnice. 22-letna tekačica na smučeh Anamarija Lampič je pokazala nekaj dobrih predstav, najboljšo pa na ekipni tekmi, ko je z Alenko Čebašek zasedla šesto mesto.
Naša 20-letna biatlonka Urška Poje je na 15-kilometrski posamični preizkušnji zasedla 12. mesto, kar je njen najboljši izid v karieri.
19-letna alpska smučarka Meta Hrovat je bila s 14. mestom najboljša Slovenka na olimpijskem veleslalomu, z 21. mestom na slalomu pa druga najboljša slovenska predstavnica.