Četrtek, 14. 3. 2013, 8.30
9 mesecev, 2 tedna
Kaj na gredici lahko posadimo skupaj in česa ne?
Ni pomembno le, kdaj sadimo oziroma sejemo določeno vrsto vrtnine, temveč tudi kam. Nekatere vrste zelenjave skupaj namreč uspevajo bolje kot druge. In seveda obratno.
Uspevanje naših povrtnin ni naključno, saj ima vsak posevek določene lastnosti, ki se z nekimi rastlinami ujemajo bolje kot z drugimi. Ravno zato moramo mešane posevke po gredici razporediti po zelo dobro premiš¬ljenem načrtu. Kljub nekaterim pravilom, ki se jih je dobro držati, na gredi z mešanimi posevki uspevajo hkrati rastline, ki zorijo raz¬lično in jih tudi spravljamo ob različnem času. To pa ima tudi svoje prednosti, saj na eni gredici v eni lahko sezoni pridelamo več vrst posevkov – dosegli bomo kar najboljši izkoristek vrta.
Posevke je tako dobro razporediti tudi glede na obliko rasti in lastnosti korenin. Grmaste širokolistne rastline posadite zraven visokih oblik, ki silijo v višino ali globino, vrtnine s plitkimi koreninami pa zraven rastlin, ki po¬ganjajo globoke korenine.
Prednosti mešanega posevka
Pozitivna lastnost mešanega posevka, če bo dobro uspeval, je, da bo poleti manj dela. Zakaj? Gosta rastlinska odeja nad gredo in zastirka med vrstami na tleh namreč plevelu onemogočata rast. To poleg tega, da nam ne bo treba pleti, pomeni tudi, da bomo manj pogosto zalivali – zastirka namreč zadržuje vlago. Ob pravilni negi posevkov pa nam bodo ti bolj bogato obrodili.
Velika prednost je tudi časovna razporeditev, saj glavni posevek s tem, ko vmesne posevke, kot so solata, špinača, redkvica, kreša in druga zelišča, v presledkih pobiramo, dobi dovolj prostora za rast in zorenje. Tako neprestano redčimo vrste mešanega posevka, a greda ni nikoli prazna. Ko pospravimo eno od vrtnin, na njeno mesto posejemo drugo.
V mešanih posevkih imajo pomembno vlogo tudi zelišča
Na videz nedolžni grmički imajo na našem vrtu v resnici posebno in zelo pomembno vlogo – naše posevke varujejo pred škodljivci in izboljšujejo njihov okus. Tako ima na primer kombinacija kreše in redkvice ugoden vpliv, saj so redkvice bolj slastne. Podobna zgodba je pri sajenju zgodnjega krompirja, saj ga zaradi boljšega okusa sadimo skupaj s kumino in korenjem. Enako velja za koper in korenje.
Na drugi strani pa na primer listna zelena varuje kapusnice pred bolhači in goseni¬cami. S svojimi močnimi vonjavami nevarnega kapusovega belina odganjajo žajbelj, rožmarin, timijan in poprova meta, šetraj pa fižol varuje pred listnimi ušmi. Paradižnik in sadno drevje pred listnimi in krvavimi ušmi varujeta kapucinka in vrtna kreša.
Dobra soseda za varstvo rastlin in njihovo zdravje na zelenjavnem in sadnem vrtu sta lahko tudi ognjič in žametovka.
Kaj torej spada skupaj na gredo in kaj ne?
Če želimo, da naš vrt bogato in tudi zdravo obrodi, se moramo najprej seznaniti s pravili vrta – kateri posevki najbolje uspevajo skupaj. Načeloma sicer velja, da obstaja več rastlin, ki se medsebojno prenašajo in ugodno vplivajo druga na drugo, kot tistih, ki se odbijajo. Seveda pa so nekatere rastline odporne na vse sosede – zaradi teh lastnosti lahko rečemo, da spadajo v nevtralno skupino.
Ker na našem vrtu obstaja množica različnih kombinacij posevkov, bomo predstavili le tiste vsakodnevne in preproste kombinacije.
Dobri sosedje so:
• zgodnji krompir – špinača – redkvica
• zgodnji korenček – čebula
• pozni korenček – por
• korenček – solata – drobnjak
• solata – redkvica – kolerabica
• zelena – por
• nizki fižol – rdeča pesa – šetraj
• paradižnik – peteršilj
• paradižnik – zelena
• zelje – nizki fižol
• kumare – koper
Slabi sosedje so:
• krompir – sončnice
• krompir – paradižnik
• solata – peteršilj
• komarček – paradižnik
• nizki fižol – čebula
• zelje – čebula
• paradižnik – grah
• grah – fižol
Kombinacije čebule in korenja
Zdaj ko je z gredic izginil sneg, na nebu pa so posijali prvi sončni žarki, je čas za setev prvih posevkov. V izmenjujočih se vrstah tako posejemo čebulček ali šalotko ter zgodnje vrste korenja. Ti dve vrtnini se namreč medsebojno varujeta pred škodljivci, saj odvračata čebulno in korenjevo muho. Poleg tega, da druga drugi omogočita bolj zdravo rast, sta dobri partnerici pri razdelitvi prostora, saj se nikoli ne ovirata. Korenje namreč raste globoko in navpično v tla, čebula pa plitvo.
Na isto gredico pa lahko, ko pospravimo čebulček in korenček, v poznem poletju posadimo špinačo in motovilec. Ta mešani posevek, ki mu mraz ne škodi, namreč lahko čez zimo pustimo na gredici – s tem pa si zagotovimo, da tudi v zimskem času uživamo domačo zelenjavo z vrta.
Pravilno načrtovanje posevkov je odločilnega pomena predvsem pri manjših vrtovih, kjer smo s posevki omejeni. Mešanice posevkov pa se seveda od vrta do vrta nekoliko razlikujejo. Podnebje in talne razmere pomembno vplivajo na rast. Poleg tega pa z vedno več izkušnjami najdemo vedno boljše kombinacije za svoj vrt.