Petek, 21. 3. 2025, 22.27
8 ur, 23 minut
Kako najbolje pripraviti vrt pred začetkom nove sezone?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Vrt je treba pred novo sezono ustrezno pripraviti: prekopati, pognojiti in razrahljati.
Dnevi se daljšajo in zunaj postaja vse topleje, kar vrtičkarje privablja, da zavihajo rokave in na vrtu začnejo novo sezono. Še pred tem pa je pomembno, da svoj vrt pred prvo setvijo in sajenjem primerno uredijo. Spodaj smo našteli nekaj opravil, na katere pri pripravi vrta ne bi smel pozabiti noben pravi vrtičkar.
V naše kraje je prišla koledarska pomlad, zato smo za vse vrtičkarje na kupu zbrali nekaj najpomembnejših opravil, ki bi jih morali ljubitelji vrtnarjenja opraviti še pred začetkom nove sezone. Z delom na vrtu lahko začnete že februarja ali marca, pred začetkom del pa se je treba vprašati, kaj želite letos na vrtu posaditi in gojiti ter tudi katera sredstva boste pri delu potrebovali (orodje in gnojila).
Spomladansko čiščenje okolice in pregled orodja
Prvi korak je spomladansko čiščenje, s katerim iz vrta odstranimo suho listje in veje, če tega nismo storili že jeseni, poleg tega pa odstranimo tudi plevel iz gredic. Preveriti je treba tudi, v kakšen stanju je vrtno orodje in ga, če je poškodovano ali uničeno, po potrebi tudi popraviti.
Pred novo sezono želimo izboljšati strukturo zemlje, razrahljati tla ter vanjo vnesti zračne mehurčke in vodne predalčke, vanjo privabiti koristne živalce (npr. deževnike), aktivirati mikroorganizme ter ji zagotoviti ustrezna hranila za vrtnine.
Kako pripraviti tla?
Preden se na vrtu lotimo sajenja in sejanja, je treba zemljo primerno obdelati in obogatiti s hranili. Izbrati je treba tudi primeren čas, ko se lotimo dela na gredicah. Obdelovanja tal se je priporočljivo lotiti v času, ko ta niso preveč mokra ali pa prezgodaj v sezoni, ko so še zamrznjena.
Zemljo je treba obdelati na globini od deset do 20 centimetrov, lahko tudi do globine 30 centimetrov. To storimo z lopato ali motiko, s katerima prst najlažje obrnemo, dobro prekopljemo oziroma "preštihamo" in razbijemo večje grude. Prav tako s prekopavanjem zemlji dodamo potreben kisik, odstranimo odvečne korenine in nezaželeni plevel. Zemlji moramo redno dodajati tudi organsko snov: kompost (ki smo ga pustili, da se dobro predela čez zimsko obdobje), organska gnojila ali zeleno gnojenje.
Gnojenje tlom zagotovi prepomembna hranila
Gnojenje je zelo pomembno, saj zemlji dodaja potrebna hranila, z njim zvišamo raven dušika ter pritegnemo organizme in mikroorganizme, ki izboljšajo strukturo in dolgoživost tal. Prsti lahko dodamo od pet do deset centimetrov debelo plast gnojila (hlevski gnoj ali komercialno gnojilo) ali drugega organskega materiala, s katerim ohranimo tla zdrava in bolj rodovitna. Zemljo je treba pustiti počivati vsaj dva tedna, preden nadaljujemo delo.
Treba je poudariti, da so organska gnojila okolju prijazna in izboljšujejo strukturo tal, medtem ko so mineralna gnojila bolj koncentrirana in lahko, če se uporabljajo nenamensko, škodujejo okolju. Najbolje je uporabiti gnojila, ki so bogata s fosforjem, dušikom in kalijem ter kalcijem.
Manjše vrtove je bolje prekopati ročno kot strojno, saj tako manj poškodujemo strukturo tal.
Kolobarjenje preprečuje razmnoževanje škodljivcev in bolezni
Ena izmed učinkovitih metod oziroma kmetijskih praks je kolobarjenje (kolobar). Pri tej metodi se vrtnine letno premikajo po gredah v določenem zaporedju. Namen kolobarjenja je preprečiti razmnoževanje talnih škodljivcev, ki napadajo točno določene vrste zelenjave.
Če iste rastline več let zapored sadimo na istem mestu, to poveča možnost za razmnoževanje škodljivcev in različnih bolezni. Pri kolobarjenju je pomembno, da rastline (vrtnine) vsako leto prestavimo na drugo lokacijo, enako velja tudi za vrtnine iz iste družine (na primer čebula, por, česen, šalotka). Rastline iz iste družine namreč za rast črpajo podobno količino enakih hranil in so občutljive za enake bolezni.
Kolobarjenja se lotimo tako, da upoštevamo sistem kroženja. Kolobar končamo na štiri leta, najboljši napotek pri tem pa je, da vrtnin iz iste družine vsaj od dveh do treh let ne posadimo na isto lokacijo v vrtu.
Primeren čas za sejanje
Med prvimi vrtninami, ki jih lahko spomladi posejemo na vrt, so solate (berivka, listnata solata), pa tudi spomladanski česen in čebula. V marcu je tudi že primeren čas za presaditev sadik paprike, brokolija, paradižnika in melon. Primeren čas za sejanje redkvic, boba in graha je, ko temperatura zemlje doseže vsaj pet stopinj Celzija. Pri temperaturah zemlje od osem do deset stopinj Celzija lahko zasejemo tudi krompir, korenje in peteršilj, precej zgodaj pa tudi druge kapusnice (repa, rukola, zelje, ohrovt, brokoli, cvetača, koleraba, zelena ...).
