Sobota, 14. 10. 2023, 17.57
1 leto, 1 mesec
Nagradili najboljše interierje v Sloveniji, to so zmagovalci #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,15
Hiša 1797 na Dobu pri Domžalah, ena od nagrajenk na Tednu oblikovanja
V sklopu festivala Teden oblikovanja v Ljubljani so podelili nagrade najboljšim oblikovalskim praksam, med drugim so razglasili tudi interierje leta.
Prejšnji teden so v sklopu festivala Teden oblikovanja v Ljubljani potekali številni sejemski dogodki, okrogle mize, oblikovalska konferenca ter podelitev nagrad za dosežke na področju industrijskega oblikovanja, mode in arhitekture.
Podrobneje smo pregledali nagrajene interierje leta, to so zmagovalci:
Hiša 1797
Avtorica: Mateja Panter
Prenova stare podeželske domačije na Dobu pri Domžalah za turistične namene ustvari interier, ki spoštljivo išče navezavo na tradicijo. Turističnim obiskovalcem ponudi posebno, slikovito vzdušje, prežeto z identiteto lokalnega okolja, a z nevsiljivimi, minimalnimi dodatki sodobnosti. Interier je skozi likovno bogato opremo, obogateno z etnografskimi in historičnimi elementi, dopolnjen s sodobnejšimi funkcionalnimi elementi in detajli. Barvitost in taktilnost scenografsko dodelanega pristopa k oblikovanju notranjščine pričarata občutek sproščene, odprte domačnosti, ki pričaka goste iz drugih krajev. Hiša 1797 na ta način sledi sodobnim turističnim trendom, ki namesto da bi ponujali globalno poenotenost in množičnost ponudbe, promovirajo butičnost in prežetost z lokalno kulturo.
Foto: Miran Kambič
Hotel April1550
Avtorica interierja in notranje opreme: Tatjana Kerčmar; avtor arhitekture: Primož Boršič, P PLUS arhitekti
Obnova meščanske hiše na robu ljubljanskega starega mestnega jedra spoštljivo vstopa v obstoječo prostorsko strukturo. Zgodovinske plasti se deloma odstrejo in prezentirajo na različne načine, z različnimi pristopi. Ponekod vidni, stari leseni stropniki stopajo v kontrast z belino ometanih sten. Ponekod struktura opečnih sten proseva skozi bel oplesk in na ta način poleg likovnega učinka tudi optično poveča prostor. Drugod je v kompozicijo vključena vidna sestava zidov v zatrepih. Premišljena in vsaki posamezni situaciji oz. prostoru prilagojena obravnava obstoječega poišče in nevsiljivo izpostavi najkakovostnejše, najbolj zanimive elemente, na primer fresko – rozeto v obokanem spodnjem prostoru, s čimer diskretno ustvari fokus hotelskega lobija. Sodobna, izčiščena lesena oprema, dopolnjena z unikatno oblikovanimi kosi lokalnih oblikovalcev in mednarodnimi klasikami, vstopa v kontrapunkt z arhaičnostjo obstoječega prostora. Butična turistična ponudba, ki ne briše posebne identitete hiše, temveč jo občutljivo in vešče nadgradi oz. posodobi.
Foto: Ana Skobe
Vrtec Pedenjped – enota Učenjak
Arhitektura: Navor, d. o. o., in OD-DO arhitektura; avtorji: Denis Rovan, Aleš Žmavc, Matic Škarabot, Lev Rahovsky Šuligoj, Vesna Draksler, Fabrikat; notranje oblikovanje: Nina Vidić Ivančič, MISMO arhitekturni kolektiv; krajinska arhitektura: Lara Gligić, Krajinaje
Avtorji celovito prenovijo, dozidajo in energetsko sanirajo zanimivo obstoječo stavbo vrtca, zgrajeno po zasnovi arhitekta Jožeta Dobrina v sedemdesetih letih. Ob tem ohranjajo kompozicijo in duha prvotne zasnove ter ga s svojimi volumni in kompatibilnim oblikovanjem dopolnijo v skladu s sodobnimi standardi, smernicami in materialnostjo. Prizidava z leseno konstrukcijo ter z izborom taktilnih materialov in skladnih barv se občutljivo odzove tako na potrebe uporabnikov (predvsem otrok) kot tudi na elemente eksterierja. Obdelava notranjščine je taktilna, mehka in spodbudna za vse otroške čute. Odprt in svetel interier z barvnimi poudarki vzpostavi igrivo vzdušje, spodbuja otroško domišljijo ter hkrati ustvarja prostor, ki ni preobremenjen s preveč oblikami, informacijami, materiali ali barvami.
Foto: Ana Skobe
Odprta knjižnica v ljubljanski Osnovni šoli Vič
Avtorji: Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič, Jan Žonta; ARP studio
Prenova in umestitev šolske knjižnice na OŠ Vič pripovedujeta tudi širšo zgodbo, pri kateri je šolska stavba spremenljiv organizem, ki se v svoji življenjski dobi prilagaja na različne pogoje – večje in manjše generacije otrok – ter spremenljive zahteve in principe izobraževanja. Nekdanjo šolsko avlo z nedefinirano vsebino in odprtimi možnostmi uporabe avtorji nadomestijo z osrednjim prostorom knjižnice. Knjiga in učenje na analogen način sta v današnji dobi digitalizacije in odtujenosti po eni strani preživeta, vendar se med mladimi borita za preživetje in tako ostajata skoraj edini način, ki razpira bolj poglobljeno učenje in raziskovanje. V tem primeru prostor knjižnice postane dejansko in simbolno središče šole, ki – čeprav je na videz introvertiran in zaprt – s fino, filigransko opno povabi v svojo notranjost in hkrati pušča poglede odprte tudi navzven. Prav ta natančno oblikovana in dimenzionirana krhka opna iz kovine in lesa omogoči to večplastno povezavo.
Foto: Ana Skobe in Tadej Bolta
Novi trg
Avtor: Jan Šimnovec
Nagrajeni interier izraža spoštljiv odnos do obstoječe substance, ki jo nadgrajuje s sodobnimi materiali in osebno, avtorsko noto. Projekt prenove hiše, ki je po svoji strukturi tradicionalno zaprta, tej doda odprtost in zračnost. Rešitev vetrolova omogoča, da v hišo vodijo ohranjena stara vrata. Avtor najde ravnovesje med tradicijo, etnološkimi elementi, ki so dodani kot skulpture, materialnostjo, ki je ponekod arhaična, ter sodobnimi elementi opreme, ki predstavljajo zanimiv kontrapunkt. Zadržan in brez velikih pretenzij je projekt lahko tudi zgled za podobne prenove, ki ohranjajo identiteto nekdanje bivalne kulture in jo nadgradijo s ščepcem sodobnosti.
Foto: Jan Šimnovec
Dom na Ilirski
Avtorica: Manica Lavrenčič, gradbene konstrukcije: Blaž Kocina
Nagrajeni interier stanovanja z minimalnimi posegi – preboji – v obstoječe stene tlorisa vnese kroženje in omogoči bolj svobodno gibanje. Ohranja voluminoznost, velikost in proporce meščanskih prostorov stanovanja. Arhitektka prepozna in ponovno uporabi oziroma restavrira obstoječe kakovostne materiale. Pozornost pritegne zanimiva igra tekstur, kjer se med tekstilnimi, mehkimi linijami zaves in gladkimi, odbojnimi površinami ogledal, ki dematerializirajo nekatere konstruktivne elemente stanovanja, odvije zanimiv dialog. Nastane jasen, odprt prostor, ki pa je hkrati tudi del iluzije: v njem je prijetno posedeti in se družiti. Kosi pohištva so dodani na pravem mestu, v pravih kompozicijah, čuti se navezavo na umetnost. Stanovanje, obnovljeno z minimalnimi posegi, odprto diha in dovoljuje uporabniku, da v prostoru izrazi svojo osebnost in kreativnost.
Foto: Goran Katić
Oglejte si še:
