Nahranimo rastline

Osnovno gnojenje

Univerzalna gnojila vsebujejo optimalno razmerje hranilnih snovi, s katerimi izboljšamo tla, rastlinam pa rastne razmere. Vrtnine so večinoma velike porabnice hranil, zato zelenjavne gredice dva tedna pred setvijo založno pognojimo. Količina dodanega gnojila je odvisna od vrtnine, ki jo gnojimo. Pred setvijo oziroma sajenjem uporabimo na kvadratni meter za kapusnice, zeleno in paradižnik 150 do 200 g Valentin gnojila za zelenjavo in sadje. Za fižol, kumare, krompir, rdečo peso, solato, špinačo in čebulo uporabimo 60-120 g gnojila na m2 , za grah, motovilec, začimbnice in redkvico pa 40-60 g / m2.

Za založno gnojenje pred setvijo oziroma sajenjem potresemo gnojilo po celi površini, tekom rasti pa dognojujemo tako, da gnojilo potresemo okoli rastlin. Gnojilo vdelamo v tla, po gnojenju pa površino še zalijemo.

Gnojenje sadnega drevja in jagodičevja Večinoma sadimo sadno drevje jeseni, kljub temu pa nekatere sadne vrste bolje prenašajo spomladansko sajenje. Sadimo lahko sadike s koreninsko grudo ali z golimi koreninami. Tudi jagodičevje bomo posadili v tem času.

Pri sajenju pazimo, da gnojilo ne pride v stik s koreninami in steblom, ker jih lahko požge in poškoduje. Za gnojenje novo posajenih dreves uporabimo 80 – 120 g / m2 Valentin gnojila za zelenjavo in sadje, za osnovno gnojenje trajnega nasada sadnega drevja pa uporabimo 100 – 150 g / m2 tega gnojila. Dve tretjini gnojila uporabimo zgodaj spomladi, tretjino pa v juniju ali juliju. Za gnojenje jagodičevja (ribez, maline…) uporabimo trikrat po 40-60 g / m2 Valentin gnojila za zelenjavo in sadje in sicer enkrat jeseni in dvakrat spomladi v razmaku enega meseca.

Z modrim gnojilom po pameti Za založno gnojenje vrtnin, sadnega drevja, jagodičevja in okrasnih rastlin lahko uporabimo tudi modro gnojilo v obliki modrih zrn brez prahu. Z njim gnojimo en teden pred setvijo oziroma sajenjem, pa tudi tekom rasti. Pri gnojenju pred setvijo oziroma sajenjem, gnojilo enakomerno potresemo po površini, tekom rasti pa ga potresemo med rastline, rahlo zadelamo v tla in zalijemo. Zaradi visoke koncentracije hranil in svoje strukture modro gnojilo zelo hitro reagira, vendar pa ne vsebuje kloridov, ne zakisa tal in se ne izpira v podtalnico.

Naravno gnojilo - kompost

Vrt lahko gnojimo tudi z organskim gnojilom – doma pridelanim kompostom. Z izdelavo kompostnega kupa običajno pričenjamo spomladi, ko imamo na vrtu dovolj svežega materiala (veje od obrezovanja, pokošeni travni ostanki…), pa tudi temperatura zraka je z vsakim dnem višja. Za pospeševanje kompostiranja na kup dodajamo Valentin bio komposter, ki je izdelan na osnovi dušika, z dodatkom kamene moke in magnezija. Komposter vzpodbudi delovanje mikroorganizmov, uporabljamo pa ga tudi kot dodatek zemljam za presajanje okrasnih rastlin, tako v lonce, kot na prosto.