Prehitro spregledana nadloga: odrasle bolhe so samo vrh ledene gore

Bolhe so pogosto spregledana nadloga, ki lahko povzroči številne nevšečnosti

Bolhe so povsod po svetu najpomembnejši zunanji zajedavci psov in mačk. Med številnimi vrstami bolh je najbolj razširjena mačja bolha, ki zajeda pse in mačke. Odrasle bolhe so majhne (1–2 mm) temno rjave žuželke brez kril. Imajo pa močne zadnje noge, ki jim omogočajo skakanje in izjemno hitro premikanje. Prehranjujejo se s krvjo različnih sesalcev in ptičev.

Bolha je vir številnih težav in bolezni

Med najpogostejšimi vzroki za kožna obolenja psov in mačk je prav infestacija z bolhami. Bolšja slina lahko sproži reakcijo, t. i. alergijo na bolšji pik, ki je ena od najpogostejših alergij pri malih živalih. Kaže se s povečanim izpadanjem dlake, hudim srbenjem, praskanjem, grizenjem in polomljeno dlako, povzroči pa lahko tudi hudo sekundarno bakterijsko okužbo kože oziroma piodermijo in okužbo kože s kvasovkami, ki zahtevata dolgotrajno in drago zdravljenje. Bolhe so bile v srednjem veku najpomembnejše prenašalke kuge, zaradi katere je umrlo na tisoče ljudi, prenašajo pa tudi bartonelozo ali bolezen mačje praske. Huda infestacija z bolhami lahko posebno pri mladičih povzroči anemijo in splošno oslabelost.

Pojasnilo smo poiskali pri veterinarki Nataliji Hercog Gerbec iz Veterinarskega centra Pika. Opozorila nas je tudi na to, da kot ljudje nismo odporni na živalske zajedavce.

Kako prepoznati trakuljo? Poleg tega so bolhe prenašalke trakulje, ki je pogost zajedavec psov in mačk, prenese pa se lahko tudi na ljudi. Živali in ljudje se okužijo, če pojedo bolho. Okužbo prepoznamo po odrivkih trakulje, ki spominjajo na riževa zrna ali kumarična semena, pojavijo pa se v okolici anusa. Psi in mačke se lahko "vozijo po riti", ker jih odrivki motijo.

Življenjski krog bolhe

Za uspešno razmnoževanje bolh je potreben le en obrok. Odrasla samica že 36 ur po prvem obroku vsak dan izleže od 20 do 50 jajčec. Bolha povprečno živi 2 do 3 mesece, kar pomeni, da lahko v svojem življenju izleže okoli 4500 jajčec. Jajčeca predstavljajo okoli 50 odstotkov celotne bolšje populacije.

Jajčeca niso pritrjena na kožo ali dlako, zato padejo z gostitelja, posebno tam, kjer se največ zadržuje – na ležišču, v vrtu, včasih tudi v postelji lastnikov. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki se prehranjujejo z bolšjimi iztrebki in drugimi organskimi snovmi. Bojijo se svetlobe, zato se zavlečejo globoko v oblazinjeno pohištvo, špranje v parketu, preprogo, pesek. Ko dosežejo končno velikost, se zabubijo. Iz bub se v ugodnih okoliščinah razvijejo mlade bolhe, ki prežijo na najprimernejšega gostitelja, skočijo nanj in večinoma tam ostanejo do smrti. Bolhe ne skačejo z ene živali na drugo, ampak jih psi in mačke dobijo iz okolice, kjer mlade odrasle bolhe čakajo na svoj plen. Žive bolhe gostitelja zapustijo le izjemoma (npr. če ostanejo na pasji krtači).

V neugodnih razmerah lahko bube na preobrazbo v odrasle bolhe čakajo tudi 6 mesecev in več. Prav ta sposobnost čakanja je vzrok, zakaj je zdravljenje bolhavosti pogosto neuspešno. Za zatiranje bolhavosti je zato nujno redno zdravljenje, ki naj traja najmanj 3 mesece, lahko pa tudi 6 mesecev. Da bi preprečili ponovno infestacijo, se priporoča celoletno zdravljenje.

Odrasle bolhe, ki jih opazimo na hišnem ljubljencu, so torej samo vrh ledene gore. Glavno jedro težave, kar 95 odstotkov vseh bolh, se skriva v domačih prostorih, na dvoriščih in vrtovih v obliki jajčec, ličink in bub. Foto: Thinkstock

Bolhe najdemo šele, ko je infestacija zelo huda

Bolhe se izredno hitro gibljejo in zaradi ob strani sploščenega telesa in trdih ščetin odlično manevrirajo med dlakami gostitelja. Predstavljajte si, da 1 do 2 mm velikega zajedavca iščete v dolgi in košati dlaki 5 kilogramov težkega perzijskega mačka ali pa v gostem kožuhu 40 kilogramov težkega ovčarja.

Bolhe pogosto povzročajo hudo srbenje in kožne spremembe, vendar ne vedno. Številne živali se ne praskajo ali pa lastniki na to niso pozorni. V začetnih fazah infestacije je odrasle bolhe na živalih praktično nemogoče najti, saj predstavljajo le 5 odstotkov celotne populacije bolh. Bolhavost najlažje opazimo po bolšjih iztrebkih (črne pikice, ki se ob daljšem stiku z vodo stopijo in postanejo rdečkasto rjave), ki jih izčešemo z glavnikom za bolhe. Če je infestacija zelo huda, pri takšnem pregledu opazimo tudi odrasle bolhe.

Mačke so prave specialistke prikrivanja bolhavosti. Tako rade se namreč čistijo, da pogosto pojedo odrasle bolhe in njihove iztrebke, zato so velik trn v peti veterinarjev, saj težko dokažejo bolhavost.

Poletje je tudi čas klopov

V toplih mesecih so izjemno aktivni tudi klopi, ki so prenašalci povzročiteljev številnih bolj ali manj  nevarnih bolezni za živali in ljudi.

Da bi uspešno preprečili stisko in žalost, ki jo čutimo ob trpljenju štirinožcev, je redna preventiva zadetek v polno, zato vsak mesec (dokler je zunanja temperatura nad 5 stopinj Celzija) uporabljamo zdravila za zatiranje klopov pri živalih.

Pse in mačke moramo po vsakem sprehodu ali potepu temeljito pregledati in preveriti, ali imajo klope. Odstranjenega klopa odvržemo v lonček z alkoholom, nikakor ne zavržemo živega. Če glavica ostane v koži, panika ni potrebna. Če pa se na mestu ugriza pojavi večja boleča oteklina ali izboklina, obiščemo veterinarja.