Prihranite gredico za po krivici prezrto zelenjavo

Pod imeni sladki komarček, koromač, fenkel ali koperc se skrivata dve sorodni, a hkrati popolnoma različni rastlini. Na eni strani imamo navadni komarček, ki raste predvsem v naravi (uporablja se kot začimbnica in ga gojimo zaradi aromatičnega semena in mladih stebel z lističi), na drugi pa sladki komarček, zelenjadnico, ki jo zaradi okusnega gomolja gojimo na vrtovih.

Koromač je zelenjava z belimi ter mesnatimi in tesno prilegajočimi rebrastimi listi, ki skupaj tvorijo značilne belo-rumene gomolje. Iz listnatih stebel pa poganja nežno zelenje, ki ga ljudje kljub njegovi koristni uporabi velikokrat zavržejo. Gomolji koromača so tako v bistvu mesnato odebeljeno steblo, ki pa se glede na sorto nekoliko razlikujejo – nekateri so ozki oziroma podolgovati, drugi pa zaobljeni.

Spada v družino kobulnic, zraste od 60 do 80 centimetrov in je trajnica, večinoma pa dvoletna rastlina. Ima pikantno sladek, a svež okus, ki močno spominja na janež. Užitni so tako nežno rumeni ali beli gomolji in njegovo zelenje. Raste od pomladi do jeseni, sezona nabiranja pa je med septembrom in oktobrom. V Sloveniji zaradi nekoliko toplejše klime najbolj uspeva na Primorskem.

To sredozemsko vrtnino pridelujejo po vsem svetu, zaradi svojega izvora pa bolje uspeva v toplejšem podnebju. Največ ga pridelajo in porabijo v južni Evropi.

Pod kakšnimi pogoji najbolj uspeva? Sladki komarček izvira iz suhih krajev, zato mu bodo najbolj ugajala apnenčasta in dobro odcedna tla. Lega naj bo sončna, saj je pomembno, da sonce sproti posuši zemljo, ki jo je namočilo obilno deževje. A rastlina kljub temu potrebuje obilno zalivanje, saj je voda vir življenja vsake rastline.

Za uspešno vzgojo je pomembno, da ga posadimo na tla, ki smo jih pred zimo, ko zemlja počiva, pognojili s konjskim gnojem ali z dolgodelujočim organskim gnojilom v peletah. Ta namreč poskrbi za dodatno zračnost in odcednost tal. Da pa tla ne bodo preveč gnojena, je najbolje, da spomladi pred koromačem na izbrani gredici pridelamo nadzemno kolerabico, zgodnje zelje ali solato. Preveč pognojena tla namreč povzročijo, da se spodnji deli listnih nožnic sladkega komarčka ne odebelijo dovolj. Tla po pridelavi omenjene zelenjave in pred sajenjem koromača prekopljemo in dobro zalijemo.

Sladki komarček lahko vzgajamo z neposredno setvijo na stalno mesto ali pa vzgojimo sadike Ker setev pred sredino junija koromač ponavadi požene v cvet, ga sejemo v juliju, presajamo pa še v avgustu. Pozorni moramo biti, da sadike presajamo skupaj s koreninsko grudico, saj se izpuljene sadike le stežka primejo. Zaradi šoka pa lahko tudi poženejo v cvet in se ne odebelijo.

Ker gre za močne in košate rastline ter ker komarček spada k družini rastlin, ki s križnim opraševanjem lahko izgubi aromo, moramo sadike v vrsti saditi vsaj 30 centimetrov narazen, med vrstami pa vsaj 40 centimetrov. Sicer pa je vrtnina za uporabo in shrambo primerna od 80 do 100 dni po setvi. Ker lahko dolgo počakajo na vrtu, jih lahko uporabljamo sveže.

Med škodljivci najpogostejši polži in glivične bolezni Tako kot vsaka zelenjava ima tudi koromač škodljivce. Največkrat ga napadejo različne glivične bolezni, radi pa ga imajo tudi polži. Proti glivičnim boleznim se borimo z naravnim fungicidom na osnovi njivske preslice.

Zakaj ga saditi? Koromač, ki ga lahko uživamo surovega, kuhanega ali pečenega, je zaradi vsebnosti velike količine vitamina C, beta karotina, provitamina A, vitamina E in folne kisline močan antioksidant, ki pomaga vzdrževati zdrav imunski sistem. Bogat je tudi z različnimi minerali, na primer železom, cinkom, magnezijem, kalijem in kalcijem.