Petek, 15. 3. 2013, 7.40
9 mesecev, 3 tedne
Prvi spomladanski pridelki iz tople grede
Četudi izkušeni vrtnarji za toplo gredo poskrbijo že jeseni, pa nikoli ni prepozno za to, da ji namenimo mesto na svojem vrtu. Topla greda je namreč živahen in rodoviten svet v malem.
Na vrtovih okoli starejših hiš še vedno lahko sem in tja opazimo lesene okvirje, pokrite s starimi okni ali steklom v lesenih okvirjih. Včasih, ko je bila samooskrba glavni vir zelenjave, so namreč že zgodaj spomladi iz takšnih doma narejenih toplih gredic pobirali prvi pridelek, najpogosteje marčevski radič in solato. Kaj topla greda je, kako deluje, kako jo izdelati in kaj vanjo sejemo, bomo opisali v tem prispevku.
Topla greda – popolni pogoji za rast na nekaj kvadratih
Kot pove že njeno ime, toplo gredo "poganja" toplota, najpogosteje sončna. Poklicni ali bolj izkušeni vrtnarji tople grede ogrevajo tudi s podzemnimi viri toplote, običajno pa na vrtu izberemo prostor, kjer bo topla greda med letom čim dlje obsijana s sončno svetlobo in toploto. Toplota, ki jo zemlja vsrka skozi steklo, njeno moč še pomnoži, v prostoru med stranicami tople grede ustvarja posebno klimo, ki je za več stopinj toplejša od zunanje temperature, zato v njej semena vzkljijejo hitreje, rast zelenjave pa se pospeši.
Toplo gredo je najbolje pripraviti že jeseni, če pa se boste njene izdelave letos lotili prvič, se vam bo to prav tako obrestovalo že v tej vrtičkarski sezoni. Na izbranem delu vrta izkopljemo luknjo, globoko približno pol metra, njene mere pa prilagodimo svojim željam. Da bi greda zajela kar največ sončne svelobe, mora biti ena stranica daljša od druge, greda pa naj bo postavljena v smeri od vzhoda proti zahodu (stranica, ki je višja, naj bo obrnjena proti severu).
Kupiti ali narediti sam?
Toplo gredo lahko kupimo v kateri od specializiranih trgovin, zelo preprosto pa jo lahko izdelamo tudi sami. Uporabimo lahko odpaden les ali stare deske in ga zbijemo v trden lesen okvir. Za pokrov uporabimo po meri rezano steklo ali povprašamo naokoli, ali ima kdo stara hišna okna. Okvir postavimo nad izkopano luknjo, to pa napolnimo s slamo, ki zadržuje toploto in vlago. Z zemljo zadelamo morebitne odprtine, da toplota ne bo uhajala. Na pomlad (najbolje pa februarja) odstranimo stekla in gredo napolnimo s hlevskim gnojem. Po nekaj dneh, v katerih se gnoj v gredi segreje, čezenj razporedimo še prst, obogateno z gnojili.
Kaj in kdaj sejemo v toplo gredo?
Ko nas presenetijo prvi toplejši in sončni dnevi, se lahko lotimo setve in urejanja gredice. Vanjo lahko presadimo na toplem kaljena semena solate, če pa je pomlad topla, semena posejemo kar neposredno v gredico. Februarja in marca sejemo še zelje, cvetačo in brokoli, tudi kolerabo in čebulo. Še pozno v jesen lahko v topli gredi vzgajamo motovilec in drugo solato. Toplo gredo in njene učinke lahko s pridom izkoriščate tudi pri vzgoji lončnic ali sadik na balkonu in v zaprtih prostorih. Izvrstno se obnesejo odrezane plastenke, ki jih zataknemo v lonce, to tehniko pa lahko uporabite tudi na vrtovih, saj sadike obenem zaščitite pred škodljivci in drugimi vplivi.