Življenje brez klime?

Uporaba klime je postala nekaj vsakdanjega Še pred kratkim smo svoja stanovanja, trgovine, pisarniške in druge prostore hladili z naravnim prezračevanjem – z odpiranjem oken, ustvarjanjem prepiha in s senčenjem. Klimatske naprave so se prvič pojavile v 50. letih 20. stoletja v ZDA.

Sprva so jih uporabljali predvsem v industriji in poslovnih prostorih, šele nato so prišle v individualno rabo. Danes smo jih tako navajeni, da si v vročih poletnih dneh sploh ne predstavljamo življenja brez njih. Vendar pa klimatske naprave niso le prijetna pomoč za naše boljše počutje v času vročinskih valov, saj kljub pravilni uporabi niso preveč prijazne do okolja, vedno pogostejše pa so tudi alergije, ki jih povzročajo ali vsaj stopnjujejo.

Za ali proti uporabi Zagovornikov in nasprotnikov uporabe je veliko, argumenti pa se srečajo predvsem pri vplivu na zdravje ljudi. Gotovo ste že doživeli kakšno neprijetno presenečenje, ko ste z razbeljene ulice vstopili v lokal ali trgovino in v njej zagledali v jopice oblečene trgovce, vam pa je hlad sprva prijal, kmalu pa ste se tudi vi tresli od mraza. Od tega, kako jo uporabljamo, in še posebej od tega, kako jo vzdržujemo, je odvisno naše poletno počutje. Poskrbeti je treba za dobro delovanje naprave – da skrbimo za pravilno in redno vzdrževanje po navodilih trgovca (redna menjava filtrov), pravilno namestitev, kroženje zraka in primerno vlažnost prostora. Taka uporaba klimatskih naprav je po mnenju zdravnikov zdravju neškodljiva in blagodejno vpliva na počutje ljudi, zato si na primer bolnišnic brez njih niti ne predstavljamo.

Vzdrževanje je pomemben del delovanja, saj so neredno vzdrževane naprave pogosto gojišča bakterij, plesni in glivic, kar povzroča telesne reakcije in bolezni. Govorimo o t. i. sindromu bolnih stavb, v katerih je zrak lahko tudi do stokrat bolj onesnažen kot zunanji zrak, kar je posledica slabega prezračevanja in nepravilne rabe naprav za ogrevanje in hlajenje, prisotnosti električnih naprav, ki v zrak sproščajo škodljive snovi (npr. pisarniški stroji), uporabe kemičnih čistil, ki ostajajo na površinah predmetov, različnih plastičnih mas, pohištva, ki vsebuje lepila, idr.

Vpliv na okolje Klimatske naprave za svoje delovanje porabijo veliko električne energije, ki jo večinoma še vedno proizvajamo z velikimi negativnimi vplivi na okolje. O tem pričajo tudi občasni izpadi električne energije v državah razvitega sveta, kjer naprave veliko uporabljajo. Poleg tega imajo klimatske naprave visok toplogredni potencial in vsebujejo pline, med njimi na primer CFC-je in HCFC-je, ki uničujejo stratosferski ozon, ki nas ščiti pred nevarnim sevanjem iz ozračja. Danes poskušajo pline nadomeščati z nadomestki za ozonu škodljive snovi, saj je večina plinov Evropi prepovedanih, kar pa ne drži za druge dele sveta. Poleg tega na segrevanje zraka delno vpliva tudi topel zrak, ki izhaja iz naprav ob njihovem delovanju.

Vpliv na zdravje Ob pravilni uporabi kakovostne naprave strokovnjaki zagotavljajo, da težav z zdravjem ne bi smeli imeti. Pri uporabi klime priporočajo, da je temperatura hlajenega prostora le od pet do osem stopinj nižja od zunanje, saj velike temperaturne razlike in spremembe vlažnosti zraka povzročajo reakcije na sluznici zgornjih dihal, kar otežuje dihanje skozi nos, redkost ni niti nabreknjena sluznica v sinusnih votlinah, kar povzroča glavobol ali občutek tiščanja v glavi. Zaradi izsušitve sluznice se pogosto pojavi suh in dražeč kašelj, saj klima fizični občutek toplote, ki ga povzroča povečana vlažnost prostora, zmanjšuje s sušenjem zraka. Vzroki so večinoma v nepravilni uporabi (prekomerno hlajenje, neposredno usmerjenost pihanja v telo, neredno vzdrževanje naprave), slabi kakovosti naprave ali pa gre za povečano občutljivost uporabnikov zaradi alergij (npr. seneni nahod ali astma) ali občutljivosti sluznice. Pri pravilni uporabi pa klimatske naprave izboljšujejo počutje, preprečujejo zaspanost in skrajšujejo reakcijski čas človeka, ki se sicer v vročini precej podaljša.

Kaj lahko storimo sami? Veliko lahko naredimo sami, predvsem če smo prepričani, da se dobro kakovost bivanja da doseči tudi na okoljsko sprejemljivejše načine. Hlajenja prostorov nismo izumili moderni ljudje, poznala so ga že stara ljudstva, ki so hlajenje načrtovala že pri sami gradnji. Tako so npr. Perzijci gradili vetrne stolpe, ki so v uporabi še danes in delujejo po principu lovljenja vetra, ki ga usmerjajo v nižje prostore.

Ukrepi za učinkovito hlajenje: • zračenje: zračite ponoči in zgodaj zjutraj, potem pa prostore zaprite in zračite le po potrebi. Ustvarite prepih, ki bo poskrbel za dobro izmenjavo zraka, pri tem pa pazite, da se takrat ne gibljete v zračenih prostorih, če ste občutljivi na prepih; • senčenje: preprečite neposredno sončno sevanje z uporabo zunanjih žaluzij, rolet ali naoknic. Če imate sonce na dveh različnih straneh neba, uporabite senčenje tam, kjer sončna svetloba neposredno prodira skozi steklene površine (tako imate še vedno dovolj svetlobe s strani, kjer ni neposredne osončenosti); • uporaba ventilatorjev: na občutek vročine vpliva tudi premikanje zraka ali vetrc, zato je priporočljiva uporaba stropnih ali samostoječih ventilatorjev. Njihova poraba elektrike je manjša kot pri uporabi klimatskih naprav; • vlažnost: fizični občutek toplote se poveča, če je vlažnost v zraku višja, zato zmanjšajte vlažnost prostorov. Predlog: jejte manj kuhane hrane ali jo pripravljate na zunanjih površinah (npr. uporaba žara); • dobra izolacija: veliko naredite tudi s tem, da dobro izolirate svoj dom, s čimer preprečite prekomerno pregrevanje stavbe (s tem poskrbite tudi za manjše toplotne izgube v zimskih mesecih in manjšo porabo goriva); • rastline: za boljši zrak v stanovanju lahko poskrbite tudi z rastlinami, na zunanjih površinah pa z zasaditvijo grmičevja in dreves, ki dajejo senco in hladijo notranje prostore.