ocena filma
Petek, 7. 2. 2025, 22.01
3 ure, 41 minut
Ocena filma Brutalist (The Brutalist)
Brutalist: je težje preživeti holokavst ali kapitalizem?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Adrien Brody v eni najboljših vlog svoje kariere skozi obrazno mimiko, poglede in pozo oživi travmatiziranega arhitekturnega genija.
Prva misel, ki se utrne takoj po ogledu filma Brutalist, je, da je film brutalno dolg. Pri skoraj štirih urah je gledalec po filmu utrujen ne glede na 15-minutni odmor, ki je del filma, vključno s filmsko glasbo.
Zgodba Brutalista je osredotočena na življenje in delo arhitekta Lászla Tótha, ki ga v prvih kadrih vidimo, kako drvi na palubo ladje, ki je priplula v Hudsonov zaliv, kjer prvič uzre Kip svobode. Zaradi režiserjevega samosvojega pristopa k prikazu zgodbe, ki potencira junakovo paniko in navdušenje, pomešano s pogrešanjem žene, ki je ostala doma, in ki gledalca vrže v sredo dogajanja, je kip obrnjen na glavo – to pa bi lahko tudi rekli za ameriške sanje, ki Lászla uničujejo na vsakem koraku.
Poglejte napovednik:
Film Lászla Tótha spremlja skozi različne stopnje kariere, vzpone in padce, od dela v bratrančevi tovarni pohištva do gradbišč in meteoritskega vzpona, ko njegov talent prepozna bogati industrialec Harrison Lee van Buren. Ta ga zaposli za gradnjo ogromnega kulturnega centra, ki bi bil obenem kapela in posvečen Harrisonovi materi. Projekt obsede Lászla in medtem ko postaja vse bolj neuravnovešen, tudi ne opazi težav, ki se vse bolj kopičijo in so povezane z bolj ali manj fevdalističnim odnosom van Burenovih do njega in drugih podrejenih.
Guy Pearce je že drugič po Prometeju odličen v vlogi brezobzirnega industrialca, ki hlepi po večnosti.
Režiser Brady Corbet to zgodbo uporabi za nazoren prikaz vampirske narave kapitalizma, pri čemer skozi film vse bolj opušča subtilnost metaforike in jo nadomešča z neposrednimi zlorabami. Proti koncu gre tako daleč, da uporabi dobesedno enak način zlorabe kapitalista nad delavcem, kot ga je eden najmanj subtilnih slovenskih režiserjev Vinko Möderndorfer. Ali to nakazuje, da je Möderndorfer pred časom ali gre le za izrazito surovo in agresivno metaforo, pa presodite sami.
Arhitekti so med najostrejšimi kritiki filma, saj ta po njihovem mnenju ne upodablja arhitekture na realističen način kot skrajno sodelovalno dejavnost in se namesto tega osredotoča zgolj na protagonista.
Mučeniški genij
Na povsem vizualni ravni in z obzirom na to, kako podobe in zvok posrkajo gledalca v dogajanje in junakovo usodo, je Brutalist presežek in bi si ga drugi režiserji morali vzeti za vzor. Isto velja za igro celotne zasedbe, na čelu z Adrianom Brodyjem. Ta se je doslej namreč zares izkazal zgolj v peščici filmov (oskarjevski Pianist, prismuknjeni Darjeeling ekspres, akcijski Predatorji), sicer pa je bil pogosto celo najšibkejši člen zasedbe. Tukaj zasije, tako s podobo kot naglasom (pri katerem so sicer pripomogla orodja umetne inteligence), in prikaže podobo mučeniškega genija za v zgodovino.
Monumentalni kadri, igre sence in svetlobe, velike gladke površine … Brutalist je vizualno eden najbolj izstopajočih filmov leta.
In prav v tem je tudi osrednja težava filma. Lik mučeniškega genija, ki trpi za svojo umetnost in je grozen do drugih, ker mu muza ne da miru, je poceni stereotip, ki nima veze z realnostjo, je pa idealen za filmsko ali literarno zgodbo. Ta pristop posebej radi uporabljajo avtorji biografskih dram, kjer prav zaradi njega dramatizacija pogosto znatno odstopa od zgodovinskih dejstev. Najbolj znani in očitni primeri so filmi Amadeus (o Wolfgangu Amadeusu Mozartu), Čudoviti um (o Johnu Nashu) in Peta veja oblasti (o Julianu Assangeu).
Medtem ko je Tóth mojster svojega projekta v načrtih, pri izvedbi pogosto trči na ovire van Burenovih gradbenikov.
Subtilnost holokavsta
Mednje bi skoraj lahko uvrstili tudi Brutalista, saj si je režiser in soavtor scenarija Corbet za osnovno inspiracijo vzel arhitekta Marcela Breuerja, ki je prav tako emigriral v ZDA iz Madžarske in dolga leta pod pritiskom gradil sakralni objekt. Vendar Breuer ni bil "mučeniški genij" in tudi ni bil v koncentracijskem taborišču, saj je že pred vojno zapustil Madžarsko.
Holokavst in njegove posledice so ključen element Brutalista, ki pod površjem dogajanja prežema celotno dogajanje in razvoj likov. Za razliko od nabijanja kapitalizma je avtor pri tem vidiku morda celo preveč subtilen, vsaj do zadnjega dela filma. Takrat dogajanje preskoči za več desetletij v osemdeseta, film pa prevzame povsem drugačen estetski in narativni pristop, ki je kombinacija domačih VHS-posnetkov in novinarskega prispevka.
Navidezno, zaigrano veselje ob začetku gradnje je vzporednica z navidezno srečo med zakoncema Tóth, ko njegova žena končno prispe v ZDA. Odlično jo odigra Felicity Jones.
S tem pristopom film dobesedno razloži (z novinarskim pripovedovalcem) nekatere vidike, ki jih gledalec drugače ne bi mogel razbrati. Ta končni preobrat nekoliko skvari estetski vtis filma in je obenem problematičen, saj je jasno, da režiser brez njega gledalcu ne bi mogel podati celotnega tematskega sporočila.
Ali je Brutalist vreden ogleda in ali bo dobil oskarja?
Bodo ti očitki škodovali filmu pri bitki za oskarja? S potopljeno Emilio Pérez, ki ji je glavna igralka z rasističnimi izjavami v preteklosti (delno) in nezmožnostjo spodobnega opravičila (dokončno) uničila možnosti za zmago, se Brutalist postavlja ob bok Konklavam kot glavni favorit. Ima pa Brutalist še en problematični vidik, ki ni estetske ali zgodbovne, temveč politične narave – na več točkah za razvoj zgodbe skoraj po nepotrebnem izdatno hvali državo Izrael, kar je v času, ko ta izvaja genocid, milo rečeno bizarno, vsekakor pa netaktno. A v ZDA in sploh v Hollywoodu to najbrž ni minus točka, temveč plus.
Klišejska podoba genialnega umetnika
Brutalist (The Brutalist)Režija: Brady Corbet
Igrajo: Adrien Brody, Felicity Jones, Guy Pearce, Joe Alwyn, Raffey Cassidy, Stacy Martin, Emma Laird, Isaach de Bankolé
Žanr: Zgodovinska drama
Dolžina: 214 minut
Preberite še:
