ocena filma
Petek, 9. 2. 2024, 22.23
8 mesecev
Ocena filma Bartonova akademija (The Holdovers)
Društvo depresivnih zgodovinarjev gre po oskarje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,60
V duhu sedemdesetih se pristni odnosi med ljudmi tkejo, ko razrešujejo osebne težave skozi alkoholizem.
Bartonova akademija je pristna v internat postavljena drama o odraščanju v maniri Društva mrtvih pesnikov. Osrednji protagonisti so vsak na svoj način izključeni iz družbe in osamljeni, a na koncu najdejo način, kako se prebiti iz objema malodušja in najti novo pot naprej.
Bartonova akademija je eden tistih filmov za dobro počutje, ki realistične junake postavi v nezavidljive, a nič kaj neverjetne situacije, nakar njihovo dramo in razočaranja popestri z blagim humorjem in pristno človeškostjo. Kadar so ti filmsko-pripovedni prijemi tako dobro izvedeni kot tukaj, gledalec ne dobi zgolj vpogleda v junake in njihove zgodbe, temveč dobi občutek, da je spoznal nove prijatelje. Režiser Alexander Payne nas je na podobno pot popeljal z večino svojih filmov, predvsem z oskarjevskimi Stranpota, Potomci in Nebrasko, ki jih z Bartonovo akademijo morda ne doseže, a vseeno pride zelo blizu.
Poglejte si napovednik:
Neskladen trio
Glavni junak je profesor antične zgodovine Paul Hunham, ki ga vodstvo šole kazensko določi, da mora čez božično-novoletne počitnice paziti na fante, ki se ne morejo vrniti k družinam. Izvirni naslov filma, The Holdovers, se namreč nanaša na tiste, ki tam ostanejo čez praznike. To stori nerad, a mu ne predstavlja preglavice, saj tudi sam živi v šoli in je ne zapušča prav pogosto. Med fanti hitro nastanejo konflikti, ki se jih Paul trudi reševati s trdo roko (a brez nasilja) in z veliko alkoholne podlage.
Skromna božična večerja za tiste, ki se ne morejo vrniti k družinam.
Vodja kuhinje Mary se med tem zapira v svoj delovni prostor in stanovanje, saj žaluje za sinom, ki je nedavno padel v Vietnamu, vendar je pripravljena Paula spustiti blizu, da skupaj pijeta viski in gledata televizijo. Po spletu okoliščin ostaneta sama z najbolj nemirnim izmed fantov, Angusom Tullyjem, ki ga je mati pustila v šoli, da je šla na medene tedne s svojim novim možem. Ta neskladen trio prične delovati kot neke vrste nadomestna družina, kar jim omogoča, da se spoprimejo vsak s svojimi demoni.
Sedemdeseta se vračajo
Dogajanje se odvija konec leta 1970, a kot je režiser razložil v pogovoru po premieri, ni želel posneti zgodovinskega filma, temveč film, kot so jih snemali v sedemdesetih. Tako so uporabili iste tehnike in tehnologije (z izjemo digitalne kamere) in podobne pristope k snemanju. Cilj so dosegli tako na vizualno-zvočni ravni, kot tudi pri zgodbi, čeprav Payne kot prekaljeni filmar zgodbo predstavi s sodobnejšo senzibilnostjo in subtilnostjo.
Paulov poskus vnosa veselja v zasneženo in zamorjeno dinamiko trojice je videti tako klavrno kot večina njegovih interakcij z ljudmi. Paul Giamatti je prekrasen v tej vlogi.
Avtorje ameriškega novega vala v sedemdesetih (med drugim: Martin Scorsese, Paul Schrader, Denis Hopper, Peter Bogdanovich in Francis Ford Coppola) je zanimal vdor neprilagojenega in zamolčanega v domnevno civiliziran svet, kar najdemo tudi tukaj v omembah vietnamske vojne, duševnih bolezni, nezasluženi privilegiranosti bogatega stanu in alkoholizma. A v Bartonovi akadermiji ti elementi na koncu služijo predvsem temu, da predramijo junake iz njihove otopelosti, brez da bi ogrozili splošni status quo.
Bartonova akademija ima pet nominacij za oskarje in sicer za najboljši film, za scenarij, montažo, glavno moško vlogo za Paula Giamattija ter za stransko žensko vlogo za Da'Vine Joy Randolph. Ob letošnji močni konkurenci film ne velja za favorita, vendar se je že večkrat zgodilo, da so manj razvpiti filmi z močnim pozitivnim nabojem odnesli glavne nagrade. Giamatti v svojem drugem sodelovanju s Paynom po Stranpoteh naredi močan vtis in v lik vdahne vso potrebno energijo, žar, obupanost ter predanost, ki ga naredi realističnega. Še bolj impresiven je mladi Dominic Sessa v svoji prvi filmski vlogi, ki velikemu igralcu suvereno stoji nasproti. S subtilnostjo in ranljivostjo pa preseneti Randolph, saj se je uveljavila predvsem s komičnimi vlogami, denimo v seriji Samo morilci v stavbi in filmu Izgubljeno mesto.
Da’Vine Joy Randolph je absolutno popolna v tej tenkočutni vlogi, čeprav je doslej slovela predvsem po komedijah.
Ali je film Bartonova akademija vreden ogleda?
Kot omenjeno, gre za film, ki obdela nekatere težke teme, a na koncu pusti na gledalcu zelo pozitiven vtis. Vizualna podoba, ki kopira slog sedemdesetih, morda na prvi pogled ni tako dinamična kot pri sodobnih filmih, vendar pri tej zgodbi odlično služi temu, da gledalca postopoma pripušča k junakom. S tem pristopom film vzpostavi bolj oseben odnos s publiko in ponudi zares prijetno filmsko izkušnjo.
Čeprav šele v prvi filmski vlogi, se Dominic Sessa neverjetno obnese ob velikanu, kot je Paul Giamatti.
Režija: Alexander Payne.
Igrajo: Paul Giamatti, Da’Vine Joy Randolph, Dominic Sessa, Carrie Preston.
Žanr: Komična drama.
Dolžina: 133 minut.
Oglejte si še:
