Jovanotti: Pri glasbi in šovu prisegam na baročnost

Plošča Lorenzo 2015 CC, ki je izšla letos spomladi, je spet na vrhu italijanskih lestvic in po besedah Andree Flego tudi najbolje prodajani album letošnjega leta v Italiji. Čeprav Jovanottija pri nas poznamo predvsem po njegovih uspešnicah iz devetdesetih, Toskanec v Italiji štadione in radijske postaje polni še danes.

"Ne bojim se, vem, da bom prepričal celotno občinstvo" V Ljubljani je Jovanotti prvič nastopil v devetdesetih, ko je bil na svoji prvi turneji v tujini. Kot je povedal na današnji novinarski konferenci, posebnih spominov s koncerta nima, ima pa zato toliko več želja za januarski koncert. "To bo nepozabna noč," je obljubil Jovanotti, ki pravi, da mu tudi takrat, kadar igra ljudem, ki njegove glasbe ne poznajo, uspe narediti dober šov in poskrbeti, da se vsi zabavajo. "Ne bojim se, vem, da bom prepričal vse obiskovalke in obiskovalce v dvorani, saj bo zvok super, prav tako šov."

"Želim si, da bi si me ljudje zapomnili po tem, da sem jih pripravil do plesa"

Na odru bo 13 glasbenikov, tudi pihalna sekcija, Jovanotti pa obljublja veliko vizualnih elementov, ki pa ne bodo nikoli zasenčili glasbe. "Uporaba tehnologije na koncertih je seveda spremenila pravila igre, spomnimo se Pink Floyd in pozneje U2. Temu vidiku se ne morem odpovedati, zato se moram potruditi, da naredim najboljši šov, kar ga lahko. Glede tega prisegam na barok, ampak v središču šova je rock'n'roll. Glasba sama po sebi je dovolj."

Dzovanoti in tha house! #press #conference #concert #january #ljubljana #stozice

A photo posted by Kino Siska (@kinosiska) on Sep 2, 2015 at 2:50am PDT

Prisega na barok in ne na minimalizem, na besedo "z", ne pa "brez" Jovanotti je na novinarski konferenci svoje nagnjenje k baroku pojasnil s tem, da so v Italiji v 17. stoletju začeli izumljati opero, kjer so bili pomembni kostumi, scenografija, plesni in dramski elementi. A ne glede na to, kaj vse so postavili na oder, opera ni bila nikoli dobra brez dobre glasbe. Glasba je vedno najpomembnejša.

Drugi vidik, v katerem se Jovanotti naslanja na barok, pa je v odgovoru na današnjo prenasičenost družbe in sveta z vsebinami. "Nekoč smo glasbo poslušali tako, da smo kupili album in si ga zavrteli od začetka do konca. Danes glasbo poslušamo bolj neurejeno, slišimo skladbo, morda poslušamo še eno," je sodobno glasbeno izkušnjo opisal pevec, ki je za svoj letošnji album posnel kar 30 skladb, svojo odločitev pa označil za deklaracijo svobode.

"S količino skladb nisem hotel reagirati minimalistično, temveč maksimalistično. Danes moramo vsaki dve minuti izbirati med desetimi različnimi možnostmi. Odziv na to prenasičenost je pogosto minimalističen, nekako meniški. A to nisem jaz. Jaz sem baročen, menim, da se moramo danes bolj kot z besedo 'brez' ukvarjati z besedo 'z'."

Ne živim v gorah v samoti, temveč na glasbenem trgu, na radijskih valovih Jovanottijev zvok je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja temeljil na hip hopu in funku, a danes se opisuje kot pop glasbenik. "Ne živim sam v gorah, ampak živim na glasbenem trgu. Rad se slišim na radiu, všeč mi je, da me ljudje poslušajo v avtu."

Sebe opisuje kot služabnika občinstva, a hkrati njegov pristop temelji na tem, da je v svojo glasbo zaljubljen tudi sam. "Hočem biti tista oseba v avtu, ki posluša Jovanottijevo glasbo in v njej uživa. Zaljubljen sem v svojo glasbo in mislim, da je Jovanotti najboljše, kar imamo. Verjetno se motim, ampak tak je moj način dela. Hočem biti najboljši," je bil iskren glasbenik.

"Nimam odgovora, zgolj zmedo in upanje" Kot znan pacifist se na današnji novinarski konferenci ni mogel izogniti vprašanjem o trenutni begunski krizi v Evropi, ki je bila dolgo časa omejena na Italijo. "Ne gre samo za italijanski problem, ampak za evropskega. Dobra novica je, da se bodo tega končno lotili tudi visoki predstavniki in predstavnice EU, saj zdaj potrebujemo predvsem politični odgovor. Človeškega že imamo, to so solidarnost in sočutje, žal včasih tudi strah in negotovost," je ugotavljal Jovanotti, ki je opozoril, da si vsi želimo boljšega življenja in da takrat, ko razmere, v katerih živimo, postanejo nesprejemljive, odpotujemo.

"Na milijone Italijanov in Italijank je zapustilo Italijo, lahko bi rekli, da smo dežela emigrantov. Ampak jaz nimam odgovorov, močnega stavka, čutim samo zmedo in upanje, da bomo ta položaj rešili, verjetno ne v prihodnjih dveh mesecih, ampak v prihodnjih letih, morda desetletjih. Glasbeniki lahko vmes ustvarjamo glasbo, delamo umetnost, ki združuje in spodbuja empatijo. Dela nas ljudi in hkrati omogoča, da človečnost vidimo tudi v drugih."

"Pop glasba je spremenila svet" Pop glasba je po Jovanottijevem mnenju po drugi svetovni vojni spremenila svet. "Kaj vse lahko narediš v treh minutah, kolikor traja pop skladba! V teh treh minutah se pripovedujejo zgodbe, vznika življenje, dogajajo se čudeži. Ko se lotevam pisanja skladb, skušam biti tehničen, ampak na koncu gre vedno za čarovnijo, za katero upaš, da se bo še kdaj ponovila."