Mame z velikega platna

Bren MacGuff (Allison Janney; Juno, 2007)

Si predstavljate, kako bi se odzvala vaša mama, če bi ji v najstniških letih povedali, da ste noseči? Bi kričala, karala, pridigala ali samo zganjala paniko? Mama oziroma mačeha v filmu je dekličino novico sprejela na presenetljivo miren, celo s humorjem prepleten način. Brez večjih težav se je odločila, da bo svoji pastorki brezpogojno stala ob strani – celo do te mere, da se je z ostrimi besedami pripravljena spraviti na "preveč pametne" zdravnike. Prijetna, topla in zabavna mama, na katero bi se lahko v najtežjih trenutkih naslonil vsak.

Sarah Connor (Linda Hamilton; Terminator, 1984, 1991)

Tako kot Bren MacGuff se vse dobre mame bojujejo za dobro svojih otrok – a nobena na način kot Sarah Connor. Njeno poslanstvo je namreč, da vzgaja, ščiti in strenira svojega sina Johna, saj bo ta v prihodnosti postal vodja odpora proti Skynetu in s tem postal protagonist boja za človekov obstoj. Čeprav si je življenje z njo precej težko predstavljati, bi poskrbela, da akcijo, ki jo sicer doživljamo v računalniških igrah, doživimo tudi na lastni koži.

Joan Crawford (Faye Dunaway; Mommie Dearest, 1981)

Film je pravzaprav posnet po resničnih dogodkih – Faye Dunaway se je prelevila v igralko Joan Crawford, ki je veljala za okrutno, sebično in moteno mamo. Film temelji na istoimenski knjigi, ki jo je po svojem spominu na preteklost napisala igralkina posvojena hči Christina Crawford. V svoji knjigi navaja , da jo je krušna mama zlorabljala in da sta igralko bolj kot dobrobit svojih štirih, vseh posvojenih otrok zanimal alkohola in zvezdniška kariera. Filma se je lotila produkcijska hiša Paramount – edina od osmih velikih hollywoodskih produkcijskih hiš, za katero Joan Crawford ni posnela nobenega filma.

Elaine Miller (Frances McDormand; Skoraj popularni, 2000)

Čeprav velja za običajno, v najstniških očeh zategnjeno mater, ki popularne glasbe preprosto ne razume, Elaine svojemu petnajstletnemu sinu dovoli, da se na turnejo odpravi z rock bendom Stillwater in o dogajanju piše za eno od največjih glasbenih revij Rolling Stone. Vse, kar mora William obljubiti, je to, da jo tu in tam pokliče in da se ne dotakne drog. Preveč kul mama, da bi lahko bila resnična? Režiser in scenarist Cameron Crowe jo je osnoval na svoji lastni mami.

Gospa Gump (Sally Field; Forrest Gump, 1994)

Forrestova mama je topla, ljubeča in pomirjujoča – ni pomembno, kakšen si, kako pameten si. Ona verjame, da bo vsakdo našel svoje poslanstvo. Svojega otroka ima neizmerno rada; zanj je pripravljena storiti nepredstavljive stvari, celo spati z ravnateljem. Za vsak trenutek, vsako solzo in vsako skrb ima na zalogi pravo besedo.

Norma Bates (Psiho, 1960)

Kruta, tiranska mati je svojega sina Normana psihološko mučila, mu pridigala, da je spolnost grešna in da so vse ženske razen nje prostitutke. Po očetovi smrti Normana tok dogodkov pripelje do tega, da jo pokonča – ker ga prežema krivda, se začne slepiti, da je mama še živa, njeno truplo pa v svoji zaslepljenosti hrani v hiši, ki jo je podedoval. Serijski morilci svoja nagnjena najpogosteje razvijejo ravno zaradi težkega otroštva in tiranske mame – si predstavljate, da bi imeli take izkušnje?

Kate McCallister (Katherine O'Hara; Sam doma, 1990 in 1992)

Čeprav Kate McCallister sicer ni slab človek, se gledalec malce začudi, kako preprosto ji najmlajšega sina Kevina uspe pozabiti doma. In ne samo to – naslednje leto ga izgubi na letališču. Resda imata Kate in Peter McCallister veliko družino, kar zahteva veliko dela, a potrebujeta očitno le še malce zbranosti. Po drugi strani pa brez njune napake mali Kevin ne bi ugotovil, kako trdoživ in iznajdljiv je in koliko mu družina pravzaprav pomeni.

Margaret White (Piper Laurie; Carrie 1976)

Tako kot Norma Bates je tudi Margaret svoji hčerki Carrie na vsak, tudi precej trd način poskušala dopovedati, da je kakršnokoli spolno udejstvovanje oziroma celo obisk šolskega plesa velik greh. Nezdravo pobožna mati je pravzaprav glavni razlog za Carriejino nedružabnost, zaprtost in negotovost. Še več; v najstnici se vse skupaj kopiči, dokler ji ne prekipi in s svojimi nadnaravnimi sposobnostmi ne pokonča prisotnih na plesu, v samoobrambi pa tudi mamo, ta jo je, misleč, da je hčerko obsedel hudič, napadla z nožem. Novo različico filma, ki se jo je lotila Kimberly Price, bomo lahko videli letos, v njej pa bo Margaret igrala Julianne Moore.

Helena Neverjetna (Holly Hunter, v slovenski sinhronizaciji Nina Valič; Neverjetni, 2004)

Mama s supermočmi je lahko precej dvorezen meč: po eni strani nas lahko brani pred tegobami sveta, po drugi strani pa lahko njene supermoči omogočajo tudi pretiran, nezaželen nadzor in vednost o tem, kaj počnemo. Si predstavljate, da bi bila nevidna? Da bi imela super sluh? Morda bi se to vseeno splačalo – če ima supermoči naša mati, bi jih verjetno imeli tudi mi! Neobičajna moč Helene Neverjetne je elastičnost, kot oseba in mati svojim superotrokom pa je pametna, zabavna in razumevajoča.

Peter Mitchell, Michael Kellam in Jack Holden (Tom Selleck, Steve Guttenberg in Ted Danson; Trije moški in zibelka, 1987)

Včasih se veliko bolje kot mama izkaže oče. V tem primeru celo trije – se še spomnite komedije iz osemdesetih, ko so se morali trije samski sostanovalci s cvetočimi karierami spopasti z vzgojo dojenčice, ki jo je na njihovem pragu pustila mama? Še več; zaradi nesporazuma se znajdejo sredi trgovanja z drogami, med zmedo in privajanjem na malo Mary pa deklico tako vzljubijo, da se od nje ne morejo ločiti.