OCENA FILMA: Pred mojimi očmi

Kaj je resnica? Zapleteno filozofsko vprašanje, ki pa ga Raje Bauji (Sanjay Mishra), osrednja osebnost indijske komične drame Rajata Kapoorja Pred mojimi očmi (Before My Eyes/Ankhon Dekhi), razreši na precej preprost način: verjel bo samo v tisto, kar bo videl z lastnimi očmi in izkusil na lastni koži. Enako svetuje drugim. "Obstaja samo ena resnica – tvoja. Če ni tvoja, je laž." pravi.

"Skupni imenovalec vseh mojih izkušenj sem jaz" Povod za Baujiev nenaden preporod je razkritje, da je bila njegova hčerka na zmenku z moškim slabega slovesa. Po tem, ko poskušajo njeni sorodniki snubca zastrašiti, oče spozna, da je storil napako in da je fant pravzaprav pravo "jagnje". Odloči se, da od zdaj naprej ne bo zaupal nikomur, samo sebi.

Preneha moliti – to zdaj namesto njega počne njegova vznemirjena žena – in pusti službo potovalnega agenta. Kako naj ve, koliko časa traja let do Amsterdama, če pa še ni potoval tja? Dvomi o vsem. Ali je nedelja res nedelja? Lahko, da je, vendar ne more biti prepričan. Ali tiger resnično rjove ali morda laja? Najprej ga mora slišati v živo, televiziji in medijem ne zaupa. Elektrike sicer ne vidi, zato pa jo občuti. Popolnoma prepričan je samo o tem, da je trenutno dan in da bo dnevu sledil večer. Najverjetneje.

Številni njegovo obnašanje pripišejo moški menopavzi oziroma krizi srednjih let (ferrarija si pač ne more privoščiti), a ne vsi. Kmalu se izoblikuje skupina Baijujevih privržencev, za katere pa se zdi, da filozofije svojega vodje ne razumejo najbolje. Podobno velja za člane Baijuve razširjene družine, ki prebivajo v utesnjenem stanovanju v starem Delhiju. Vprašanje, če jo razume sam.

Bistvo je očem nevidno Pred mojimi očmi je topla, odlično odigrana (Mishra je izjemen) in s pikrim humorjem prežeta družinska drama, posneta za množice, ki vas bo, kot se za indijski film spodobi, očarala z močnimi čustvi, barvitimi liki in živahno glasbeno podlago. Spomnite se Monsunske poroke (poročno slavje nam tudi tokrat ne uide). Osebno me je Kapoorjev film veliko bolj prevzel.

Kapoor, ki je film režiral, napisal scenarij in odigral vlogo Baujievega mlajšega brata, se izkaže v vseh vidikih filmskega ustvarjanja. Zgodba je na trenutke poetična, že skoraj fantazijska, hkrati pa izjemno iskrena, celo osebno-izpovedna. V jedru pripovedi ni junakova nedodelana in nenehno spreminjajoča ideologija, temveč njegov odnos do družinskih članov, predvsem do brata. Bauji nenehno spreminja in dopolnjuje svojo ideologijo. Nikomur ne pridiga in ne vsiljuje svojih stališč. Enako velja za film. Kapoor skozi zgodbo poda nekatere življenjske resnice, a se pri tem ne pretvarja, da so te edine prave in vzvišene.

Čeprav Bauji ni niti mesija, niti svetnik, niti klovn, temveč povsem običajen družinski človek, so posledice njegovega novega življenjskega nazora izjemno navdihujoče, ganljive in zabavne. Ni vam treba verjeti na besedo, raje si oglejte otvoritveni film blejskega filmskega festivala in se prepričajte na lastne oči.