Petek, 25. 1. 2008, 11.54
8 let, 7 mesecev
Čaj vsebuje več kofeina kot kava
Da ima čaj več kofeina kot kava je sicer res, toda le v primeru, če merimo odstotek kofeina takrat, ko sta čaj in kava v suhi obliki. Če pa primerjamo skuhano kavo ali čaj, naslov vsekakor ne drži. Kljub temu se da vsebnost kofeina v čaju povečati, saj je odstotek kofeina odvisen tudi od priprave ter časa kuhanja. Poživljajoč učinek zaradi vsebnosti kofeina pa je lahko tudi eden izmed razlogov, zakaj se je čaj tako hitro uveljavil po svetu.
Kaj čaj sploh je?
Na kratko bi lahko rekli, da je čaj brezalkoholna pijača, ki vsebuje kofein oz. tein. Tein je bil odkrit v čaju leta 1827, toda kasneje se je izkazalo da je tein identičen kofeinu v kavi, zato se je izraz tein povečini nehal uporabljati.
Toda beseda čaj ima vsekakor večji pomen. Beseda čaj se v slovenščini uporablja za katerikoli poparek iz sadja ali zelišč, pomen same besede čaj pa izvira iz kitajske besede ch´a. Zanimiv pa je tudi podatek, kako čaju rečejo drugi narodi. Afričani bi mu rekli tee, Latvijci tēja, Albanci çaj, Kanadčani Chaha, Somalci pa bi vas razumeli, če bi izrekli besedo shaax.
Vrste čaja
Kot verjetno že veste, je čajev več vrst. Toda strokovno jih ne delimo na jagodne, kamilične, kokosove itd., saj te »vrste« čajev spadajo med t.i. čajne mešanice, ki se jih na prodajnih policah dobi v filter vrečkah. Namen tega je predvsem v ohranjanju okusa več let ter v nižji ceni, saj naj bi z okusom boljšega čaja prikrili okus slabšega. Čaj hitro prevzame druge arome, zato lahko nastajajo težave tudi pri prevažanju. Vsekakor pa obstaja tudi dobra plat tega, saj lahko z dodanimi aromami ustvarimo skoraj kakršnekoli variacije različnih okusov.
Strokovno pa lahko čaj ločimo glede na stopnjo oksidacije listov. Glavne vrste čajev so: beli, zeleni, modri (oolong), rdeči (rooibos) in črni čaj.
Prednost belega čaja je ta, da vsebuje zelo malo kofeina, slaba pa, da spada med najdražje čaje, saj se ga pridela najmanj. Beli čaji potrebujejo od vseh čajev najmanj predelave, kljub temu, da vsebujejo največ antioksidantnih lastnosti med vsemi čaji.
Zeleni čaji vsebujejo le 5-10 % kofeina v primerjavi z enako količino kave. Njihova glavna značilnost je, da znižujejo krvni pritisk in ga pomagajo regulirati.
Oolong ali modri čaj, kot ga poimenujejo Kitajci, je delno fermentirani čaj. Je najbolj priljubljen pri Kitajcih, zdravilna moč oolong čaja pa je predvsem v tem, da pomaga pri hujšanju s povečevanjem delovanja metabolizma in prebave.
Črni čaj je čaj, pri katerem oksidacija steče čisto do konca. Zaradi listov, ki so znatno oksidirani pomaga preprečevati različne srčne bolezni.
Čaj, ki se je rodil v Južni Afriki in ne vsebuje kofeina se imenuje rdeči oz. rooibos čaj. Je bogat z vitamini ter pomaga pri prebavnih težavah.
Posebna vrsta čaja je zeliščni čaj. Kljub temu, da ne vsebuje listov čajevca, ga imenujemo čaj prav zaradi njegovega postopka priprave, ki je popolnoma identičen vsem ostalim pripravam čajev. Med zeliščne čaje spadajo zelišča, sadja in rože, njegove zdravilne lastnosti pa so različne.
Zgodovina čaja
Natančen izvor čaja je skrivnosten, saj tudi največji strokovnjaki ne znajo pojasniti tega, kako so odkrili čaj. Izredno zanimivi so kitajski in japonski miti in legende. Ena izmed njih pravi, da naj bi cesar Shennong (po nekaterih virih tudi Čen ali Ksan) prvi okusil čarobne užitke čaja že leta 2737 pred našim štetjem, saj naj bi mu nekega vročega poletnega dne med pitjem tople prekuhane vode, v skodelico padlo nekaj listov čajevca. Ko je nastalo zelenkasto tekočino poizkusil tudi sam, naj bi bil nad osvežujočim napitkom tako navdušen, da naj bi nemudoma ukazal naj pričnejo to rastlino tudi gojiti. Ena izmed japonskih legend pa se sklicuje na budističnega svetnika Bodhidharma, ki naj bi zaspal med svojimi molitvami. Pri tem naj bi se mu veke dotaknile tal - tam naj bi pognale korenine in nastal naj bi prekrasen grm čajevca.
Pa pustimo legende. Na Kitajskem je čaj znan že več kot štiri tisoč let, iz tistega časa pa izvirajo tudi prvi zapisi o čaju, njegovih lastnostih in vplivu na telo. Prvi knjižni zapis lahko opazimo pri mojstru Lu Yu-ju, pet tisoč let kasneje pa lahko zasledimo vire o tem, kako je kitajska dinastija Tang, ki je vladala do devetega stoletja, čaj proglasila za kraljevski napitek. V naslednji dinastiji, dinastiji Song pa so začeli z drobljenjem posušenih lističev.
Evropejci naj bi čaj spoznali preko Marka Pola ter njegove knjige, v kateri je zbral spomine s potovanj. Kljub temu, pa naj bi čaj postal splošno znan šele po letu 1610. Konec šestnajstega stoletja naj bi Portugalci ustanovili trgovsko pristanišče Macao, v začetku 17. stoletja pa naj bi uvozili prvi zeleni čaj iz Kitajske v Amsterdam. Dejstvo pa je, da se je čaj v Angliji resneje razširil šele petdeset let kasneje, ko je prav kralj Charles drugi Britance navadil na kulturo pitja čaja. Kmalu zatem je val širjenja uživanja čaja prevzel celotno celino, sedaj pa čaj pijemo že skorajda vsi.