Četrtek, 15. 12. 2016, 4.08
7 let, 1 mesec
Dom na Joštu: gorenjsko kosilo z razgledom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,08
Sveti Jošt nad Kranjem je 847 metrov visoka vzpetina, kjer naj bi v domu ob cerkvi zadnje čase še posebej dobro kuhali.
Na Jošta je mogoče priti na različne načine, po težjih in po lažjih poteh. Nekateri avto pustijo globoko v dolini in se potem vzpenjajo po najbolj strmih poteh, nekateri gredo z avtom do divjih parkirišč, posejanih na različnih nadmorskih višinah, in svojemu tempu primerno zagrizejo v hrib. Dobro, nekateri izberejo kolo, nekateri pa se z avtomobilom zapeljejo vse do vrha in se ne menijo za rekreativce, športnike in pohodnike, ki nabirajo kondicijo nad Kranjem.
Dom na Joštu
Sv. Jošt nad Kranjem 2, 4000 Kranj
Telefon: 04 201 21 28
Priznamo, naša ekipa se je večji del vzpona peljala z avtom, zadnji del pa smo vendarle prepešačili. Konec koncev povsem utrujeni res nismo smeli priti na lokacijo, ki jo informatorji tako zelo hvalijo.
In kaj smo ugotovili? Kuhajo res zelo dobro, a prav veliko jedi in pijač nimajo na sporedu. Pravzaprav nimajo jedilnega lista (jedi in njih cene so zapisane na tablicah pred hišo), kar seveda otežuje naročanje, in pri vinih ponujajo zgolj rdeče ali belo od Dušana Kristančiča ter neki cviček.
Imajo pa kar veliko število različnih žganih napojev, za katere se je izkazalo, da so slajši, kot smo vajeni. Še posebej to velja za kozarček kostanja v rumu, ki ga na Jošta pripelje Klemen Klavčič. Najboljša pijača popoldneva, celo boljša od Kristančičevega belega. Podobno, kot je bil na velikem HD-ekranu v jedilnici Domen boljši od Petra.
Najbolj zanimiva žganica na Joštu
Začudilo nas je, da na Gorenjskem, tako rekoč v osrčju naše najhladnejše pokrajine, ne zmorejo ponuditi nobene hladne uverture – kako bi se prilegla kakšna salama ali šunka s hrenom, pa ni šlo. Imajo le tisto, kar je zunaj napisano, pa še od tistega je marsikaj zmanjkalo.
Bogata jota, ki lahko brez težav nastopa kot glavna jed
Škoda, saj je bilo tisto, kar so imeli, dobro, celo zelo okusno. Recimo jota za konkretnih šest evrov, ki je bila pravzaprav več kot juha in skoraj glavna jed. V njo kuhar zameša mnogo reči, zelje, repo, fižol, čičeriko, korenje, kolerabo, dimljeno meso …, da dobi bogato čorbo, ki gotovo poteši obnemogle pohodnike. Tudi goveja juha je bila pravih okusov in da ne bi bilo pomote, so ji dodali dvojno porcijo korenja in veliko peteršilja. Skratka, veliko dobre juhe za dva evra in pol.
Kmečka pojedina oziroma pečenica, rebrca in pečenka s kislim zeljem in ajdovimi žganci
Kako naprej? Ričeta je zmanjkalo, imeli so še gobovo juho, njoke z gobami in golaž s polento. In na srečo kmečko pojedino. Jed ali bolje kombinacijo jedi, ki jo naše omizje še posebej v mrzlih mesecih obožuje. S krožnika so se smejali pečenica, svinjska rebrca in pečenka, ajdovi žganci, kislo zelje in mali popečeni papriki. Veliko za osem evrov in pol. Da na Joštu znajo kuhati, dokazujejo s povsem običajnimi jedmi, kot je recimo Joštov pohanček. Gre za velik ocvrt piščančji zrezek, ki ga položijo na veliko porcijo ocvrtega krompirčka. Za sedem evrov.
Pohanček in ocvrt krompirček: cvrtje, ki mu ni šlo ničesar očitati
Kot rečeno, smo obžalovali, da pri Joštu v silni gneči pohodnikov ne ponujajo več različnih jedi, in morda je še bolj škoda, da čeprav govorijo o vinoteki, ponujajo zgolj tri vrste vina: belo, rdeče in cviček.
Več izbire je pri sladicah. Ponujajo vse vrste štrukljev in zavitkov po 3,30 evra, pa še hišno sladico iz maskarponeja. Šli smo po domače. Zavitek z borovnicami in skuto ter jabolčni zavitek. Po šolsko narejena, morda preveč na hitro pogreta, pa vendar.
Sladice so še najmanj zanimiv del ponudbe na Joštu.
Na koncu smo se lotili žganja, ki ima na takšnih postojankah posebno vlogo. Bolj kot za umiritev prebavil jih imajo zato, da pohodnike pogrejejo. Zato jih je veliko. Res veliko: sadjevec, rum, limonce, brinjevec, travarica, viljamovka, medica, borovničevec, lahke borovničke, encijan, smrekovec, pelinkovec in že omenjeni kostanj v rumu. Smrekovo žganje je bilo sladko, še malo bolj žajbelj z medom in limono. Viljamovka pa prava, kar malo "žleht".
Ob sončnih dneh sta Jošt in tamkajšnje gostišče resnično oblegana točka.
Povzetek
Gostilna, turistična točka in že skorajda planinska postojanka nad Kranjem v zadnjem času dobiva vse več hvale. Tudi v času našega obiska so bile jedi, tako juhe kot glavne mesne jedi, izredno pripravljene. Škoda, da jih nimajo nekaj več, in še bolj škoda, da nimajo jedilnega lista.
Vinska ponudba, še posebej, ker se hvalijo z vinoteko, bi morala biti nekoliko bolj raznolika. Kristančičeva vina so sicer med cenjenimi, a ne ponujajo odgovorov na vsa vprašanja obiskovalcev.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
