Četrtek, 10. 5. 2018, 4.05
6 let, 6 mesecev
Gostilna Zlato runo: priljubljeni Gruzijec se je preselil na vas
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,41
Gruzijska restavracija skupaj s šefom, ki je goste zabaval v Zupančičevi jami, zdaj že nekaj časa deluje v Dobrovi.
Razlika med prejšnjo gruzijsko restavracijo v urbanem ljubljanskem naselju in gostilno na poti proti Polhovem Gradcu je ogromna. Nova lokacija je toplejša in prijetnejša od kletnih prostorov v Zupančičevi jami, kjer je bilo tudi praktično nemogoče parkirati, po novem je to lažje.
Gostilna Zlato runo
Šujica 2E, 1356 Dobrova pri Ljubljani
Telefon: 031 845 863
Napredek je, brez dvoma, opaziti tudi pri notranji opremi, še vedno pa je ostal simpatični šef, ki zelo rad govori o svoji domovini, eni od nekdanjih republik Sovjetske zveze, iz katere izhaja kopica zgodovinskih oseb. Tudi Josip Visarjonovič Stalin, za mnoge paranoični sovjetski množični morilec, za druge, tudi za našega gostitelja, velik in pomemben državnik. V jedilnici se v ozadju ves čas vrtijo gruzijske popevke, šansoni in zborovska glasba, na našo želje pa so dvakrat zavrteli tudi Stalinovo najljubšo balado Suliko. In nam za začetek ponudili Maranijev rose.
Polsuho vino je napovedovalo večer slajših gruzijskih vin. Šef ima kakšnih 20 podobnih napitkov, tako belo vino krakhuna iz amfore kot rdeč Telavuri iz kleti Marani, ki sta bila vseeno bolj po naših željah, torej za odtenek manj sladka.
Podobno kot vina in voda (Borjomi) je tudi vsa ponudba hrane gruzijska. Pisana, raznolika, lahko tudi povsem vegetarijanska, lahko pa se povsem prepustite izbiri šefa, kar smo storili mi. Edino, kar preverijo, je, ali ste alergični na koriander, orehe ali granatna jabolka. Skoraj v vseh jedeh je kakšna od teh za Gruzijo značilnih sestavin. Se razumemo? Se! In za našo odpravo se je začel degustacijski meni.
Mesni zvitki oziroma polnjene palačinke
Prva jed so bili mali mesni zvitki oziroma palačinke, dve na osebo, polnjene z mešanim mesom in rižem. Izvrsten začetek, ki mu v hitrem ritmu sledita adžapsandali in hačapuri s slanim sirom. Prva jed je po gruzijsko začinjena obara, hačapuri, najbolj znana gruzijska jed, pa je pita, ki jo lahko pripravijo z mnogo nadevi. V Zlatem runu imajo tudi različico z fižolom, mi pa smo se mastili z nasitno različico s sirom.
Adžapsandali in hačapuri
In čeprav se je zdela ponudba hrane skoraj pretežka, pazijo, da se jedec ne utrudi preveč in tudi zato postrežejo zgolj en kolut hačapurija, nato pa nadaljujejo z mesnimi žlikrofi z imenom hinkali.
Hinkali - mesni žlikrofi, ki so (menda) najboljše zdravilo za alkoholnega mačka
Testeni cmoki, napolnjeni z govejim in svinjskim mesom naj bi bili najboljše zdravilo za mačka, je zagotovil šef in na mizo prinesel mehek kruh lavaši, ki ga je pospremil s tremi vegetarijanskimi namazi. Osnova vseh treh so bili orehi in granatno jabolko, eden je bil z rdečo peso, drugi z jajčevci in tretji s porom. Izjemno serijo predjedi so zaokrožili pečeni šampinjoni s kravjim sirom.
Šampinjoni s sirom
Prva glavna jed je bila kupati. Gre za pečenico, v kateri je tako svinjsko kot goveje meso, zraven pa še granatno jabolko, česen, čebula in koriander. Jed postrežejo z zlato zapečenim krompirjem.
Kupati, izvrstna gruzijska pečenica
Za bolj mesojedi del družbe gotovo najokusnejša jed večera, ki je ni premagal niti tradicionalni šašlik – mesno nabodalo. Na eni sablji so bili kosi svinjine, na drugi kosi piščanca, ob takšnem pečenju pa se priležejo omake. Ena, običajnejša, je bila iz paradižnika, druga, prav prijetno presenečenje, pa iz še zelenega ringloja.
Piščančji in svinjski šašlik za veliki mesni finale
Pri Zlatem runu ne pretiravajo s prilogami, zato je vedno dovolj prostora za sladice. Ponudba je takšna, kot se je spomnimo iz lokacije v Zupančičevi jami, jedli smo torto napoleon iz listnatega testa in vaniljeve kreme ter rezino "ptičje mleko" s čokolado in vaniljo. Da bi bila mera polna, smo zraven posrebali gruzijski vinjak iz hrastovih sodov, v katerega med zoritvijo dodajo cele orehe.
Ptičje mleko in Napoleon v ozadju
Opisana serija jedi, med katerimi se ne bi pritožili niti nad eno, nas je stala manj kot 20 evrov na osebo. Zanimivo, pijača, voda, vino in konjak so nanesli celo nekoliko več.
Povzetek
Gostilna na poti med Dobrovim in Polhovim Gradcem, ki streže samo gruzijsko hrano. Če je včasih to pomenilo meso na sto načinov, zdaj pripravljajo tudi veliko vegetarijanskih jedi in vso klasiko te majhne države: hačapuri, šašlik, kupati, hinkali, adžapsandali …
Vinska ponudba ni natančno zapisana v karto, imajo gruzijska vina podjetja Marani in glede na to, da imajo v hiši sommelierja, utegne biti priprava tega čtiva v prihodnosti zanimiva naloga.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
