Mešanje letnikov ni smrtni vinski greh

Vinski letnik je zakon. Toda kljub vsemu tudi na naših vinskih policah lahko najdete vina, celo zelo spodobna vina, na katerih letnik ni napisan. Zakaj? Ker so nastala z mešanjem vin različnih letnikov. Nekaj, kar v Franciji velja za smrtni vinski greh, je drugje sicer ne razširjena, a vseeno dovoljena praksa. Pri tem pa pozabljamo, da večino vinske zgodovine letniki sploh niso bili pomembni.

Vinarji radi mešajo: sorte, vina različnih vinogradov, vina, ki nastanejo z različnimi tehnikami, dovoljeno je celo mešanje drugih alkoholnih pijač in vina, peneča vina pa so večinoma tako ali tako ena velika mešanica. Zakaj bi bilo torej mešanje letnikov tak tabu? Če v Bordeauxu in Burgundiji mešanje letnikov izzove škandal, v Španiji denimo slavijo namizna vina, ki tradicionalno nastanejo z mešanjem letnikov.

V Evropi namreč mešanje letnikov ni prepovedano. Od leta 1999 velja evropska direktiva, da je lahko v določenem letniku tudi do 15 odstotkov drugega letnika, pa tega sploh ni treba zapisati na nalepki. Vinogradniki zato navadno mešajo mlado vino v starejše letnike, da jim dodajo svežino, da ga zgladijo, kot rečejo, preden ga ustekleničijo. Prav tako 15 odstotkov drugega letnika lahko dodajo na Novi Zelandiji in v Avstraliji, medtem ko v Čilu in Južni Afriki velja, da lahko vmešajo celo do 25 odstotkov drugega letnika.

Nauk zgodbe: ali je res tako pomembna številka na etiketi ali je bolj pomemben užitek ob dobrem vinu, pa čeprav je nastalo tako, da so slabšemu dodali malo boljšega letnika? Verjetno drugo.

Torremilanos Crianza 2009 V osrčju španske vinske regije Ribera del Duero v bližini mesta Aranda leži posestvo Torremilanos, ki ga vodi družina Peñalba Lopez. Je ena najbolj znanih in prestižnih kleti v tej vinski pokrajini. Njihovo vinogradništvo sega že v leto 1903, vendar so šele leta 1975, ko je družina Peñalba Lopez kupila to posest, sprejeli večje spremembe, predvsem v pridelavi vina. V lasti imajo 200 hektarjev vinogradov, v katerih je v večini zasajena sorta tempranillo, nekaj malega pa je tudi merlota, cabernet sauvignona in garnache.

Crianza je španska vinska oznaka, ki pri rdečih vinih pomeni, da so bila starana dve leti, od tega vsaj šest mesecev v lesenih sodih.

Vino je zvrst dveh sort, pri katerih prevladuje njihova tipična sorta tempranillo, in ima temno rubinasto barvo. Arome, ki jih zaznamo na nosu, so zelo privlačne in intenzivne, prevladujejo predvsem temnordeče sadje, pikantne arome, prisotne pa so tudi arome vanilje in začimb. V ustih je vino zelo kompleksno, harmonično in žametno, spet so bolj poudarjene arome rdečega sadja, les v ozadju, rahla pikantnost in na koncu tobak. Prav tempranillo je tista sorta, ki da vinu tanine in strukturo, cabernet sauvignon pa lep pridih sadnosti. Vino ima srednje dolg pookus, vendar velik potencial staranja.

Vino postrežemo k rdečemu mesu, ovčjemu siru, je pa tudi odlična kombinacija s španskim pršutom in bolj začinjenimi jedmi.

Sorta: zvrst tempranilla in cabernet sauvignona Stopnja alkohola: 14,00 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 14,40 evra, evino.si

Ocena: 8,5

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si