Največje napake, ki jih lahko storijo ljubitelji vina

Vsak tudi povprečen ljubitelj vina ve, da se vina ne meša s kokakolo, razen če sedite na terasi ob plaži in želite obuditi spomine na najstniška leta ob pitju mišmaša. Prav tako vsak povprečen ljubitelj vina ve, da se v kozarec vin ne meče kock ledu, da bi ga ohladili, razen če – spet – ne sedite na terasi ob plaži in želite obuditi spomine na pozna najstniška leta ob pitju hladnega špricerja.

Toda marsikateri ljubitelj vina ne ve, da so še druge stvari, ki naj jih kot pravi poznavalci ne bi počeli. Ena takih je recimo nastopaško vrtenje vina v kozarcu, češ poglejte, vem, da se vino pokuša tako, da se ga pred pitjem zavrti, da se razvijejo prave arome. Toda s pretiranim vrtinčenjem vina se te arome tudi porazgubijo.

Vinski kozarec je treba držati za pecelj, ne za čašo Občasno na pokušinah vin ali na zabavah tudi vidite koga, ki kozarec drži za čašo. Nikar, saj vendar ne pijete konjaka. Predvsem pri belem vinu lahko s tem temperaturo vina hitro dvignete nad priporočljivo in potem ne bo nič od vrhunskega užitka.

Ena od napak, ki se pogosto naredi pri natakanju vina, je, da se z grlom steklenice dotikamo kozarca. Menda je to eden največjih grehov. Če že ne premoremo izumetničene virtuoznosti natakarjev dragih restavracij, se kljub temu lahko potrudimo, da vina ne natakamo kot piva. Medtem ko iz steklenice v curku teče v kozarec, naj bi se vino namreč zračilo in s tem dobilo pravo aromo.

Prav tako ni prav, če želimo kozarce preveč napolniti. Spet je pomembno zračenje. V polnem kozarcu vino ne diha, v napol praznem pa in spet ponuja večji užitek.

Največji greh je vinski snobizem Toda bolj kot vse te tehnične napake užitek vina kvari vedenje ljubiteljev vina. Primer: pijete kozarec prijetnega vina, ki pa ni svetovno znano. Uživate, nato pa se zraven vas pojavi snobovski ljubitelj vina, ki vam bo razložil, da nimate pojma, ker pijete ta nepomemben zvarek brez pedigreja, in vam predlagal, da poskusite to in to in to vino, o katerih so pisali slavni vinski kritiki. Z vinskim snobizmom je tako: snobi sami sebi zapirajo vrata vinskih užitkov, ker vnaprej zavračajo uživanje v neznanem.

Stopnja vinskega snobizma je tudi obsedeno govorjenje o vinu, o vinogradih, o letnikih, s čimer govorec dokazuje, da se res spozna na vina. Ampak konec koncev poanta vina ni, da si pridobite enciklopedično znanje, temveč da v njem uživate. To pa lahko storite tudi, če se pogovarjate o vremenu in se vam niti ne sanja, v kakšnem terroirju je nastalo vino, ki ga pijete ob tem.

Klet Goriška Brda A+ belo 2008

Vinska klet Goriška Brda leži v samem osrčju Goriških brd, kjer nadaljuje večstoletno tradicijo teh krajev – pridelave odličnih vin. Zgrajena je bila leta 1957 in je največja slovenska klet, ki lahko danes sprejme kar 18 milijonov litrov vina. Zavedajo se, da kakovost vina nastane izključno v vinogradu, zato temu posvečajo posebno pozornost in so že pred leti omejili maksimalni hektarski pridelek grozdja. Blagovne znamke kleti Goriška Brda so A + belo in A + rdeče, Bagueri, Quercus in Villa Brici. Poleg tega imajo na voljo penine, arhivska vina ter vsako leto pridelajo odlično mlado vino, ki ohranja svežino, mladost in sadnost.

Vino A+ belo je slamnato rumene barve z zlatimi odtenki. Nos je poudarjen, z zaznavnim vonjem po citrusih, zrelih belih breskvah in poljskem cvetju, zaokrožen z aromo cedrovega lesa, akacijevega cveta in suhih marelic. Zaključuje ga aroma vanilje, kruhove skorje in maslenih piškotov. Vino je suho, ima lepo kislino in je zelo mineralen. Ima zelo dolg, maslen pookus, ki rad pokliče po še enem kozarcu.

Za vse priložnosti, tudi pri mesnih jedeh, na primer teletini ali jagenjčku, lahko pa ga postrežemo tudi k vsem morskim jedem. Imenitna kombinacija so tudi domači rezanci z belimi tartufi ali račje oziroma gosje prsi.

Sorta: zvrst rebule, chardonnaya in pikolita Stopnja alkohola: 13,00 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 25,40 evra, evino.si

Ocena: 8,5

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si