Zeleni prehod
Sreda, 8. 5. 2024, 10.09
6 mesecev, 2 tedna
LIDL SLOVENIJA IN PARTNERJI OB SLOVENSKEM DNEVU BREZ ZAVRŽENE HRANE PREDSTAVILI HRANOZAVEST SKOZI MODO IN KULINARIKO
Navdihujoč dogodek v Ljubljani, iz katerega se lahko prav vsi nekaj naučimo
Dogodek Zbudi svojo hranozavest je bilo modno-kulinarično doživetje z ozaveščevalno noto. Na fotografiji: Sašo Šketa, ambasador Lidla Slovenija in Manja Stević, voditeljica dogodka
Mestni muzej Ljubljana je nedavno gostil modno-kulinarični dogodek, ki so ga Lidl Slovenija in partnerji organizirali ob sklopu aktivnosti slovenskega dne brez zavržene hrane, ki ga je Vlada RS lani uradno razglasila za vseslovenskega. Ključni akterji te pobude so z modo in jedmi, ustvarjenimi iz potencialnih zavržkov hrane, predstavili kampanjo Zbudi svojo hranozavest. Hvalevredna kampanja v prvi vrsti poudarja pomen ozaveščenega odnosa do hrane za manj zavržkov in uravnotežen življenjski slog, saj povprečen slovenski prebivalec na leto zavrže kar 72 kilogramov hrane.
24. april – slovenski dan brez zavržene hrane
Na pobudo Lidla Slovenija, programa Ekošola, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, skupnosti Etri z Mini tovarno ter podjetja Tam Tam je lani Vlada RS 24. april razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane ter aktivno pristopila k ozaveščanju o tem globalnem izzivu. Ustvarjeno je bilo nacionalno gibanje za manj odpadne hrane, s katerim so naredili korak bližje skupnemu cilju: Sloveniji brez zavržene hrane.
Sašo Šketa: priprava jedi iz ostankov hrane
Kar 47 odstotkov odpadne hrane nastane v gospodinjstvih
Zaskrbljujoče je, da v svetovni prehranski verigi, ki jo sestavljajo kmetje, živilska industrija, trgovci, gostinstvo in potrošniki, letno zavržemo kar tretjino vse pridelane hrane. Odpadna hrana je resen globalni nacionalni izziv, ki zahteva celovit pristop na več ravneh. V prvi vrsti velja omeniti predvsem proizvajalce in trgovce, ki lahko za zmanjševanje odpadne hrane vplivajo predvsem s prilagajanjem proizvodnih procesov, optimiziranim upravljanjem zalog, spodbujanjem trajnostnih praks. A tudi gospodinjstva pri vsem nimamo nič manjše vloge, saj kar 47 odstotkov odpadne hrane (največ) nastaja v domačem okolju. Še kako je torej pomembno, da prepoznamo pomen naše vloge in odgovornost, ki iz tega izhaja, ter pričnemo sprejemati ukrepe za zmanjšanje odpadne hrane.
Kaj lahko storimo sami?
Izobraževanje o pomenu zmanjšanja odpadne hrane, boljšem načrtovanju nakupov, pravilnem shranjevanju in kreativnem izkoriščanju ostankov hrane so na ravni gospodinjstev nedvomno pomembni koraki za zmanjšanje tega problema. Temu pritrjuje tudi Nataša Kebe z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je koordinatorka projekta LIFE IP CARE4CLIMATE: "Prvi korak do smotrnejše porabe živil in zmanjšanja odpadkov so tako vnaprej pripravljeni jedilniki in načrtovani nakupi, zatem pa umno razpolaganje s pripravljeno hrano. Na krožnik si vzamemo, kolikor bomo pojedli, da lahko preostanek obroka shranimo za kasneje, ga pojemo v službi za malico, zamrznemo. Povedano preprosteje, s hrano moramo ravnati zavestno in odgovorno."
Nadaljnje ozaveščanje javnosti o problematiki odpadne hrane
Lidl Slovenija že leta sprejema najrazličnejše smotrne ukrepe v povezavi z zavrženo hrano. Zavedajo se odgovornosti, ki jo kot trgovec nosijo za zmanjšanje količin odpadne hrane, zato je to tudi eden od njihovih strateških trajnostnih ciljev. S projektom Zbudi svojo hranozavest Lidl Slovenija in partnerji projekta Slovenski dan brez zavržene hrane nadaljujejo večletna prizadevanja za ozaveščanje javnosti o problematiki odpadne hrane.
"Podjetje se z upravljanjem odpadne hrane sistemsko ukvarja že vrsto let in nenehno nadgrajuje procese, ki pripomorejo k zmanjševanju količin odpadne hrane; presežno hrano doniramo humanitarnim organizacijam, obenem pa smo zmeraj aktivni pri ozaveščanju javnosti o tej problematiki. Naša želja je, da hranozavesten način življenja postane zavestna odločitev prebivalcev Slovenije, da delamo dobro zase in za planet," je dejala Metka Šilar Šturm, vodja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija.
Metka Šilar Šturm, vodja korporativnih zadev v Lidlu Slovenija
Tudi kuharski predpasniki so lahko modni dodatek
Mladi slovenski modni oblikovalci Jurij Fidel, Katja Kuhar, Anita Miklavčič in Uroš Topić so na modno-kulinaričnem doživetju dokazali, da so tudi kuharski predpadniki lahko modni dodatek. Oblikovali so devet trajnostnih kuharskih predpasnikov iz kolekcije Zbudi svojo hranozavest, navdih zanje pa so črpali iz raziskovanja odnosa do odpadne hrane in razmisleka o hranozavestnem načinu življenja.
Predpasnik oblikovalca Uroša Topića
"Ista težava kot pri odpadni hrani se pojavlja tudi pri odpadnem tekstilu. Na podlagi te analogije sem za svoje predpasnike uporabila material iz že uporabljenih ‘second hand’ oblačil in iz njih ustvarila nove kose z dodano vrednostjo in novim namenom uporabe," je koncept zasnove svojih predpasnikov pojasnila modna oblikovalka Katja Kuhar.
Ozaveščevalna kampanja Zbudi svojo hranozavest je zaživela na plakatnih mestih partnerja projekta TAM-TAM, kjer so si predpasnike nadeli tudi ambasadorji blagovne znamke Lidla Slovenija nutricionist Jernej Ogrin, kulinarični bloger Sašo Šketa, ustvarjalka vsebin Klara A. Žagar ter kulinarični bloger in avtor kuharske knjige Jernej Zver.
Nova beseda – hranozavest, ki jo je Lidl Slovenija skoval ob letošnjem slovenskem dnevu brez zavržene hrane, poudarja pomen ozaveščenega odnosa do hrane za manj zavržkov in uravnotežen življenjski slog.
Kako iz ostankov hrane ustvarimo okusne jedi?
Ne le modno navdahnjena kolekcija kuharskih predpasnikov, zvezda modno-kulinaričnega dogodka v Mestnem muzeju Ljubljana je bil tudi kulinarični vplivnež in bloger, Sašo Šketa. Ambasador Lidla Slovenija, ki zase pravi, da je šepetalec hrani, je s kreativnim kuhanjem v živo predstavil unikatne ideje, kako iz ostankov hrane ustvarimo okusne jedi. Velik zagovornik hranozavestnega življenjskega sloga je ob tem povedal: "Hrana ni in ne sme biti odpadek. Tudi iz živil, ki na prvi pogled niso videti najlepša ali jim bo kmalu potekel rok, lahko ustvarimo novo zanimivo jed. Preprosti ostanki od kosila ali večerje lahko z nekaj truda postanejo prave gurmanske kreacije."
Priprava jedi iz ostankov hrane
Pogostitev iz jedi iz potencialne odpadne hrane
Tudi Mini tovarna, ki ob podpori Lidla Slovenija razvija različne možnosti pouporabe presežne hrane tam, kjer se lahko pojavi – denimo v trgovinah, pri kmetih in manjših pridelovalcih, je s pogostitvijo na dogodku dokazala, da imajo na prvi pogled neokusni ostanki hrane potencial za ustvarjanje novih jedi. Ob tem moramo vklopiti "le" svojo domišljijo in ustvarjalnost.
Obiskovalci dogodka so lahko pokusili jedi, pripravljene izključno iz potencialnih zavržkov hrane, med drugim reciklirane krekerje z zeliščnim maslom, pestom in zelenjavnim posipom.
Na dogodku tudi številni znani Slovenci
Na modno-kulinaričnem dogodku ni manjkalo številnih znanih Slovencev. Poleg ambasadorjev Lidlove blagovne znamke nutricionista Jerneja Ogrina in kulinaričnega blogerja in avtorja kuharske knjige Jerneja Zvera se je dogodka udeležila tudi pevka Gajo Prestor, televizijska voditeljica in igralka Melani Mekicar, radijska voditeljica in komičarka Tanja Kocman, vplivnica Vanesa Rola, ustvarjalka vsebin Prehrana za dva in mnoge druge.
Dogajanje je spretno povezovala priljubljena televizijska voditeljica Manja Stevič. Za plesne ritme sta poskrbela DJ JAMirko in Murat.
Hranozavestni kviz o preudarnem ravnanju s hrano
Unikatnemu dogodku v atriju Mestnega muzeja v Ljubljani je sledilo tudi dodatno ozaveščanje ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane. Da bi ozaveščenost o hranozavestnem načinu življenja spodbudili tudi med najmlajšimi, na nekaterih slovenskih osnovnih šolah kmalu zatem potekal Hranozavestni kviz o preudarnem ravnanju s hrano, ki ga izvaja program Ekošola.
Program Ekošola je tako za otroke tretje triade osnovne šole izvedel Hranozavestni kviz o preudarnem ravnanju s hrano, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je skupaj z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo v Hiši EU organiziralo celodnevni dogodek Spoštujmo hrano, spoštujmo planet v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. K razpravi so povabili zanimive sogovornike iz Slovenije in tujine, ki predstavljajo posledice odpadne hrane, možna ukrepanja in dobre prakse. V preddverju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Dunajska 22, Ljubljana) je na ogled tudi razstava plakatov iz preteklih kampanj ob dnevih brez zavržene hrane.
Pridružite se misiji tudi vi!
Hrana je vrednota, ki ji je treba posvečati posebno pozornost in skrbeti, da je bo čim manj pristalo v smeteh. V Lidl Slovenija vas vabijo, da se tudi vi z majhnimi koraki pridružite njihovi misiji, da Slovenija postane država brez zavržene hrane.
