Prihodnost je tu: mlada dolenjska ekipa s 3D-tiskalnikom tiska hrano

Začelo se je z Oblikovalsko okuševalnico, ki so jo v Ljubljani novembra priredili v okviru Meseca oblikovanja. Med sodelujočimi ekipami je bila tudi Kuhinja na poti v prihodnost, v kateri sta moči združila gostilna Repovž iz Šentjanža in studio Aklih z bližnje Mirne, za svoj izdelek pa jim je strokovna žirija podelila nagrado za inovativnost.

Zakaj ne bi hrane kar natisnili? Kaj jim je prineslo nagrado? Ponudili so ekološko pridelane sestavine z Repovževe kmetije, ki pa jih je na krožnik postavil 3D-tiskalnik. "Ko smo tuhtali, kako bi zastavili ta projekt, smo sprva razmišljali o tem, da bi 3D-tisk uporabili za krožnike, kar je precej klasično. Potem pa smo se začeli bolj v šali kot zares pogovarjati, zakaj pa ne bi natisnili kar hrane," se spominja Grega Repovž iz gostilne Repovž.

"Potem smo o tem začeli razmišljati vse bolj resno in ugotovili, da bi to bila realna možnost. Domen Gregorič in Jan Ravbar iz studia Aklih sta nekoliko predelala 3D-tiskalnik, ki ga imata, mi v gostilni pa smo začeli preizkušati, katere sestavine bi bile primerne za 3D-tisk," je pojasnil Repovž.

Eksperimentiranje s sestavinami Za zdaj pri 3D-tisku hrane delajo z omakami, ki so dovolj stabilne oziroma imajo primerno strukturo. Na Oblikovalski okuševalnici je to bil grah, zmešan s kremnim sirom. "Poskušali smo tudi že s snegom iz beljakov, s katerim smo tiskali španske vetrce. Nadgradnja, na kateri zdaj delamo, pa je tiskanje testenin," je o eksperimentih povedal Repovž.

Jed je na krožniku že v nekaj minutah Čas tiskanja ene jedi oziroma enega krožnika je odvisen od kompleksnosti natiskanega izdelka. "Zgolj vzorec, ki je pravzaprav bolj dvodimenzionalna oblika, je končan že v 15 ali 30 sekundah. Nekoliko bolj kompleksne oblike nastanejo v dveh, treh minutah, lahko pa seveda tudi veliko več. Na Oblikovalski okuševalnici nam je na primer uspelo narediti okoli sto porcij v dveh urah."

Tovrstna priprava hrane se zdi zelo futuristična, a mladi gostinec je prepričan, da ta prihodnost ni več zelo oddaljena. "Res pa je, da za 3D-tisk hrane potrebuješ celo vrsto različnih znanj. Potrebuješ oblikovalca, ki se domisli dizajna, potrebuješ računalniškega strokovnjaka, ki zna to idejo zrisati v 3D-obliki in sprogramirati stroj, in potrebuješ nekoga, ki zna izbrati primerne sestavine in jed tudi primerno predstaviti na krožniku."

Repovž še dodaja, da so bili vsi, ki so do zdaj poskusili oziroma izkusili te jedi, navdušeni. "Nekateri zato, ker to prvič vidijo, drugi zato, ker si niso mislili, da bo 3D-tisk tako hitro postal tako dostopen." Sam v domači kuhinji 3D-tiskalnika za zdaj še ne vidi, a sodelovanje z oblikovalcema iz studia Aklih se nadaljuje. Prvi februarski konec tedna namreč v Šentjanžu pripravljajo kulinarični večer, kjer bodo gostje poskusili tudi prigrizke, ki bodo prišli izpod 3D-tiskalnika.