V Burgundiji stavijo na terroir

In vse to je odvisno od tega, ali je vinograd na levi ali desni strani ceste. Resno, naj se sliši še tako banalno, o terroirju dejansko odločajo metri.

Vse se je začelo s tem, da so francoski pridelovalci vina v stoletjih gojenja trte opazili, da ni vse vino iz iste sorte enako, da so razlike, ali trta raste nad ali pod vasjo, na prisojni ali osojni strani, na dobri ali slabi zemlji. Tako so začeli ustvarjati klasifikacijo vin glede na lego vinograda, glede na terroir. Na vino naj bi vplivali mikroklima, tip prsti in topografija vinograda.

Pravi eksperti za terroir so v Burgundiji. Ker je bila stoletja večina tamkajšnjih vinogradov v lasti benediktinskih in cistercijanskih menihov, so ti lahko podrobno opazovali razlike v vinu glede na lego vinograda. Legenda trdi, da so bili z lego celo tako obsedeni, da so jedli zemljo, da bi razvozlali razliko. Sčasoma so določili meje dobrih in slabih leg, ki obstajajo še dandanes. V Burgundiji so najbolj cenjeni vinogradi grand cru, takoj za njimi so vinogradi, označeni s premier cru, na dnu imajo vinogradi oznako village. Te oznake so napisane na nalepkah steklenic oziroma jih ima vino lahko že v imenu. Prav tako imajo vinogradniki, ki pridelujejo vino v najboljših vinogradih, pravico ime vinograda napisati na etiketo.

V Burgundiji je 12 odstotkov vinogradov označenih s premier cru, le dva odstotka vinogradov v regiji pa nosita oznako grand cru. V njih skupno pridelajo okoli 20 tisoč steklenic vina.

Čeprav naj bi bilo vse vino, označeno s to oznako, vrhunsko, včasih ni tako. Znamenit je primer vinograda Clos Vougeot. Enainpetdeset hektarov velik vinograd je bil nekoč last cistercijancev, a so ga v času Napoleona razdelili med 80 različnih lastnikov. Nekateri imajo tako majhen del vinograda, da komajda pridelajo zaboj vina. Toda vsi lastniki imajo pravico, da svoje vino označijo z grand cru, ne glede na to, da se kakovost vina med njimi razlikuje. Lega je v Burgundiji pač zakon.