Za koga so rezervirana vina reserva?

Legenda pravi, da so nekoč vinarji najboljša vina skrivali v kleteh in jih nekaj let po nastanku prodali petičnim kupcem ali pa jih poslali na dvor svojih ljubljenih vodij. Da kletarji ne bi pomotoma odprodali tega izbranega vina, so zaboje prelepili z napisi REZERVIRANO.

Vprašanje je sicer, če je bilo res tako, toda pojem reserva (ali riserva oziroma reserve) v vinoslovju dandanes pomeni vino višje kvalitete oziroma vino, ki je bilo starano. V novem vinskem svetu pomeni predvsem prvo, v starem vinskem svetu pa je to oznaka za starano vino. Se pravi tisto, ki je nekaj let v kleti čakalo na kralja.

V Evropi je uporaba termina zakonsko določena. V Italiji besedo riserva največkrat uporabljajo za toskanska vina ter vina iz Piemonta. Zakon določa, da mora biti denimo chianti classico riserva staran najmanj 27 mesecev, barolo pet let, barbaresco pa štiri leta, kar je eno leto več kot navadni barbaresco.

Še bolj striktni so v Španiji. Po španskih zakonih lahko to oznako nosi le rdeče vino, ki je bilo starano najmanj tri leta, od tega eno leto v sodu. Za bela vina velja, da morajo biti starana najmanj dve leti, od tega šest mesecev v sodu. Za oznako gran reserva pa je določena doba staranja pet let, od tega dve leti v sodu. Na Portugalskem pa termin uporabljajo poleg tega še za vina z višjo stopnjo alkohola in posebne letnike.

Oznaka naj bi torej pomenila boljše vino, če izhajamo iz logike, da je dlje starano vino boljše. Navadno to res velja, še posebej za vina iz dežel, kjer je uporaba oznake reserve zakonsko določena. Za ameriška in avstralska vina pa velja, da je ta oznaka namenjena bolj pospeševanju prodaje, saj jo vinarji uporabljajo po lastni presoji, pač glede na izbor dobrega letnika.

Najboljša vina pa so tako ali tako še vedno skrita v kleteh in čakajo, ne več kralje, temveč izbrane kupce.

Ontañón Reserva 2004 Klet Bodegas Ontañón iz Rioje, ki leži visoko na pobočjih gorovja Sierra Yerga, je v lasti družine Perez že več kot stoletje. Danes veljajo za klet, kjer ob izvrstnem vinu gojijo tudi naklonjenost do umetnosti. Prepričani, da lahko ljudem z vinom približajo umetnost, so leta 1980 kupili stavbo, namenjeno staranju vina, in jo opremili s sodi in umetninami lokalnega umetnika Miguel-Angel Sainza. Prostori, polni sodov, obarvana okna in razne skulpture navdušijo še tako ravnodušnega pivca, da si zaželi okusiti njihovo vino.

Vino je zvrst dveh tipičnih španskih sort, tempranilla in garnache. Staralo se je tri leta, od tega vsaj eno leto v hrastovih sodih. Je temno rubinaste barve s prijetnimi aromami črnih gozdnih sadežev, sliv, malin, vanilje, začimb in čokolade v ozadju. V ustih vino deluje zelo bogato, ima lepo mineralnost in mehke žametne tanine, spet so bolj poudarjene arome rdečega sadja, les v ozadju, rahla pikantnost in na koncu tobak. Vino ima dolg pookus in velik potencial staranja.

Postrežemo ga k rdečemu mesu, jagnjetini, ovčjemu siru, je pa tudi odlična kombinacija s španskim pršutom in bolj začinjenimi jedmi.

Sorta: zvrst sort tempranillo in garnacha Stopnja alkohola: 13,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 20,50 evra, evino.si

Ocena: 9

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si