Petek, 27. 1. 2017, 18.36
7 let, 2 meseca
Hiša blizu Iga, ki je arhitektom prinesla nagrado Prešernovega sklada
Družinska hiša na Golem, pri kateri je ob kopanju gradbene jame nastala tudi dokončna odločitev o njeni fasadi.
Arhitekti Lena in Tomaž Krušeč ter Vid Kurinčič so eni od letošnjih dobitnikov nagrade Prešernovega sklada za projekte v zadnjih dveh letih, med katerimi je upravna stavba in športni večnamenski objekt Nogometne zveze Slovenije, prenova Linhartove dvorane v Cankarjevem domu in družinska hiša na Golem.
Vzpostavljanje občutljivega odnosa do lokacije, konteksta, kjer arhitektura nastaja, je ne le njeno izhodišče, temveč tudi odgovornost arhitekta do prostora,v katerega posega, eno od temeljnih vidikov svojega dela poudarjajo v studiu Arhitektura Krušec.
Eno od temeljnih načel arhitekture je vzpostavitev odnosa med objektom in prostorom, v katerega je ta umeščen, torej odgovornost arhitekta do prostora, v katerega posega, poudarjajo v studiu Arhitektura Krušec, kjer je nastala tudi nagrajena hiša na Golem.
Arhitekt z vsakim uresničenim projektom poseže v naravni ali urbani ambient. "Četudi so naši projekti produkt časa in prostora, v katerem nastajajo, verjamemo, da obstajajo načela, ki se skozi vso arhitekturno zgodovino niso spremenila. Eno teh je nedvomno vzpostavitev odnosa med arhitekturo in prostorom, v katerega je stavba umeščena," še pravijo avtorji projekta hiše na Golem.
V primeru hiše na Golem, usmerjene proti Julijskim Alpam, Karavankam in Savinjskim Alpam, eno bistvenih značilnosti lokacije predstavljata tudi barva in tekstura zemlje, na kateri objekt stoji.
Objekt, za katerega so dobili ne le nagrado Prešernovega sklada, je lani prejel tudi priznanje zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor. V utemeljitvi izbora je komisija takrat med drugim zapisala, da ima hiša na Golem "vse lastnosti odlične arhitekture. (…) Gre za primer izjemno skladne arhitekture, ki sledi idejam etike in estetike."
Družinska hiša je postavljena v obliki treh različno visokih volumnov, ki se prilagajajo terenu.
Dvokapna streha ni dovolj, da si obziren do lokacije
Vendar, kot dodajajo sogovorniki, je prostorski kontekst mnogokrat napačno oz. poenostavljeno razumljen. "Ni dovolj, da v Sloveniji izvedeš dvokapno streho in si že obziren do konteksta. Takšno razumevanje se nam zdi preveč preprosto in celo nevarno." Gre namreč za večplastno vprašanje, ki marsikdaj nima "nič skupnega s površinskim in nostalgičnim posnemanjem oblik iz preteklosti. Primerov, ki potrjuje takšno razmišljanje, pa je v naši samograditeljski zgodovini v drugi polovici prejšnjega stoletja veliko".
Kontekst arhitekture se sklicuje na grajeno ali naravno okolje, na izbiro specifičnih gradiv, na konstrukcijo, na funkcionalnost nekega prostora, ustvarjanje notranjega prostora s specifičnim vzdušjem, kot tudi na bolj abstraktne teme, kot so kontinuiteta arhitekturne misli v nekem okolju, tradicija itd.
V primeru hiše na Golem, ki je usmerjena proti Julijskim Alpam, Karavankam in Savinjskim Alpam, eno bistvenih izhodišč lokacije predstavljata tudi barva in tekstura zemljine in kamnine.
Kamnina pod površjem, ki so jo arhitekti našli, ko so kopali gradbeno jamo, je bila izhodišče za oblikovanje fasade.
S posebnim ulivanjem betona v barvi avtohtone kamnine, ki so jo odkrili ob izkopu gradbene jame, so na fasadi dosegli tektonski vzorec, ki posnema plastenje terena pod površjem.
Dogajanje pod površjem je ponudilo izhodišče za fasado
"Ko smo kopali gradbeno jamo, smo naleteli na izjemno barvo zemljine in kamnine pod njo. Še bolj nas je navdušil vzorec, ki se je zarisal na stenah gradbene jame in so ga v stoletjih ustvarjale tektonske plasti kamnin," o drobovju lokacije pripovedujejo arhitekti. Sčasoma, ko se bodo na betonu z leti začeli nabirati mah in alge, se bo objekt še bolj vpel v naravno krajino.
Ob kupu izkopanega materiala se je tako izkazalo za smiselno, da tega posredno ali neposredno uporabijo za gradnjo hiše. Posredno so ga uporabili na fasadi objekta, ki je tako svojo končno podobo dobil tekom svojega nastajanja.
Čas bo še bolj vpel zgrajeno v naravno krajino
Struktura hiše sledi tektonskemu plastenju terena. Odkritju pod površjem terena, pa je sledil tudi tehnološki odgovor.
Na podlagi poizkušanja so namreč razvili posebno metodo vlivanja betona v plasteh, ki omogoča, da se zgornja plast vedno zateče nad spodnjo. Na ta način so dosegli tektonski vzorec vidnega plastenja na fasadi, ki se ne le nanaša na dogajanje pod zemljo, temveč kaže tudi proces nastajanja hiše. Na tak način, pa smo "naravi ponovno vrnili tisto, kar smo z gradnjo hiše vzeli," je še ena od simbolnih ravni te arhitekture.
"Beton pa ima še eno izjemno plemenito lastnost. Gre za naraven material, na katerega se bodo z leti začela nabirati mah in alge. Fasada bo dobila svojo značilno patino, zaradi katere bo objekt iz leta v leto lepši. Te brazgotine časa bodo objekt dokončno neločljivo vpele v naravno krajino, kjer stoji."
Velike steklene površine so povezava med zunanjostjo in notranjostjo.
Nastajanje arhitekture je počasen proces
Ilustrativen primer, kako arhitektura (lahko) dokončno nastaja na gradbišču, je tako prav hiša na Golem, kjer so naravne značilnosti lokacije ponudile dokončne odgovore v zgrajenem.
Kot pravijo arhitekti iz studia Krušec, je nastajanje arhitekture počasen proces. Tomaž Krušec se ob tem spomni besedila grškega arhitekta Arisa Konstantinidisa, ki pravi, da preden potegne prvo črto na papirju, gre večkrat na lokacijo. Tja se vrača, vse dokler se struktura arhitekture ne zgradi v njegovi glavi. "Šele takrat, ko je sposoben jasno definirati koncept, ko se razjasni volumen stavbe, ko si lahko v obrisih zamišlja celo tloris in prerez, lahko začne z risanjem. Podobno arhitekturo razumemo tudi mi."
"Arhitekt se mora na nek način poistovetiti z lokacijo, iz nje razbrati tiste bistvene elemente, ki lahko imajo potencial, da iz njih zraste koncept bodoče arhitekture. Če pride med projektiranjem ali izvedbo do tako pomembnega odkritja, kot so to tektonske plasti kamnine, je seveda treba ponovno razmisliti o nekaterih bistvenih delih arhitekturnega koncepta."
Več ravni hiše – odgovor na teren in potrebe uporabnika
Družinska hiša je postavljena v obliki treh različno visokih volumnov, ki prilagajo terenu, medtem ko notranja tlorisna zasnova odraža način življenja njenih uporabnikov.
Prostorsko in vsebinsko središče v tem primeru predstavlja nivojsko zamaknjena študijska soba z razgledom. Ta je v celoti narejena iz lesa in predstavlja nasprotje ostalima dnevnima prostoroma, kjer se beton na stenah nadaljuje tudi v notranjosti. Na levi je dnevna soba, v desnem volumnu zgoraj pa kuhinja z jedilnico. V spodnjem delu so spalni prostori.
Velika okna - povezava med notranjostjo in zunanjostjo
Velike steklene površine, okna, imajo v arhitekturi dvojni pomen, tudi pravijo avtorji hiše. V notranjosti omogočajo dostop naravne svetlobe, po drugi strani pa zgrajeno odpirajo navzven. Pri hiši na Golem je ritem oken premišljen na način, da uokvirja poglede proti Julijskim Alpam, Karavankam in Kamniškim Alpam.
Še dva projekta studia Arhitekture Krušec, za katera so dobili nagrado Prešernovega sklada
Upravna stavba in Športni večnamenski objekt Nogometne zveze Slovenije: Opazovalnica narave
Vzpostavljanje občutljivega razmerja do naravne krajine je bilo eno od izhodišč arhitektov Lene in Tomaža Krušca ter Vida Kurinčiča tudi v primeru zasnove upravne stavbe in Športnega večnamenskega objekta Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju. Nagrado Prešernovega sklada so med drugimi prejeli tudi za ta projekt.
Beli betonski objekt je z velikimi steklenimi površinami zasnovan kot opazovalnica narave.
Upravna stavba Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju
"Za razumevanje obeh stavb Nogometne zveze Slovenije je pomembno dejstvo, da stojita v enem najlepših parkov Slovenije. Da bi ohranili značaj parka čim bolj nedotaknjen, nam je bilo izjemno pomembno, da ustvarimo neposreden rez med parkom in arhitekturo."
Seveda, je pozimi ta scenarij popolnoma drugačen, ko se belina betona dobesedno zlije z zasneženo pokrajino.
Večji del je pod zemljo
Pri športnem objektu Nogometne zveze Slovenije so v imenu ohranjanja krajinskega parka, večji del programa umestili pod zemljo, v vidnem polju pa je tako ostal le manjši del objekta. Krajinsko arhitekturo celotnega posega v park Brdo je načrtoval studio AKKA.
Športni večnamenski objekt Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju
Prenova Linhartove dvorane v Cankarjevem domu
Ob prenovi dvorane v Cankarjevem domu, za katero so v studiu Arhitektura Krušec leta 2015 prejeli tudi Plečnikovo medaljo, je bilo pomembno izhodišče, da arhitekti s svojimi posegi vstopajo v delo Edvarda Ravnikarja, v arhitekturno dediščino "najvišjega ranga".
"V primeru, ko je arhitekt soočen s posegom v takšen objekt, se mora zavedati, da obstajajo dela, ki so večja od njega. Njegova kreativnost se mora odražati v skrbi, da kljub posodobitvam, spremembam in dopolnitvam, ki jih zahtevajo želje uporabnikov in dognanja sodobnih tehnologij, ohrani likovni izraz prvotne arhitekture."
Četudi je šlo v primeru Linhartove dvorane za radikalen gradbeni poseg, pri katerem so popravili naklon avditorija, izboljšali akustiko, s pomočjo arhitekte Majde Kregar dodelali ergonomijo stolov in vidno nadgradili razsvetljavo, "smo do velike mere ohranili izpovedno moč Ravnikarjeve arhitekture".
5