Torek, 7. 7. 2015, 15.47
7 let, 2 meseca
Iz arhiva
Kako so iz Ljubljanice potegnili najdaljši antični deblak #foto #video #izarhiva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1
Od danes je na Vrhniki na ogled rekonstrukcija zgodovinskega deblaka iz rimskega obdobja. Ob tem v branje ponovno ponujamo reportažo dvigovanja antičnega lesenega čolna z rečnega dna. Najdaljši deblak v Sloveniji in enega izmed najdaljših tudi v Evropi so iz Ljubljanice na Vrhniki potegnili lani julija.
Ob današnjem dogodku smo arheologa Davida Badovinca iz Zavoda za podvodno arheologijo vprašali, kaj se trenutno dogaja z deblakom, ki so ga z rečnega dna na površje potegnili lani. Leseni čoln iz rimskega obdobja je še vedno v restavratorskem centru, kjer ga konservatorsko obdelujejo. Prihodnjega pol leta bo še ležal v melaninski smoli, ki plastificira zgradbo lesa, nato pa se bo še dve leti sušil zavit v smolo. Po tem postopku bo deblak na ogled v Doživljajskem centru Ljubljanica na Vrhniki, ki ga bodo odprli v sredini prihodnjega meseca. Dokler antični čoln ne bo konservatorsko pripravljen za razstavo, bo v kulturnem centru na ogled njegova fotografska predstavitev v 3D.
"Od konca junija izvajamo raziskave deblaka na Vrhniki, že konec osemdesetih let ga je pod gladino Ljubljanice odkril Miro Potočnik, leta 2001 pa so ga prvič raziskovali. V letih, ki so sledila, so iskali možnosti – primeren projekt, da bi zgodbo dokončali," je pred lanskim dvigom lesenega čolna iz Ljubljanice rekordne dolžine med najdbami pri nas in v Evropi pojasnil arheolog in potapljač Matej Draksler z Zavoda za podvodno arheologijo.
Pred 15 leti je deblak pod vodo prvič proučila Skupina za podvodno arheologijo ljubljanske filozofske fakultete, lani pa se je ekipa arheologov Zavoda za podvodno arheologijo spet lotila raziskav in priprav za njegov dvig.
"Deblak je izjemen. Med zadnjimi raziskavami se je namreč pokazalo, da gre za rekordni deblak, odkrit v Sloveniji, spogleduje se tudi z evropskim rekordom," je pomen najdbe osvetlil arheolog Draksler. Iz Ljubljanice dvignjen leseni čoln meri 15 metrov, evropski rekord pa je 16 metrov.
Deblak, čoln iz hrastovega lesa, ki v premeru meri 110 centimetrov, je star dva tisoč let. Datirajo ga v obdobje med letom 70 pred našim štetjem in letom 50, torej v zgodnje rimsko obdobje. To je čas, ko so Rimljani pri nas vzpostavljali svojo prisotnost. Nauportus, rimska Vrhnika, pa je bila pomembno trgovsko središče.
V Nauportusu so Rimljani tovor z vozov spravljali na vodo. Ta je bila namreč od prazgodovine do vzpostavitve železnice najbolj ekonomična možnost prevoza. Zato je moralo biti na gladini Ljubljanice in tudi na Savi nekoč precej živahno, stoletja pozneje pa je dno Ljubljanice postalo svetovni arheološki fenomen.
Stopnja ohranjenosti najdaljšega deblaka v Sloveniji na rečnem dnu ni bila najboljša, saj je bil njegov zadnji del močno izpostavljen vodnemu toku, ki ga je postopoma uničeval. Zato je bilo še toliko pomembneje, da so čoln dvignili iz vode, saj v njej ne bi več dolgo obstal.
Dvig čolna je izvedla ekipa arheologov potapljačev iz Zavoda za podvodno arheologijo.
Debelak se je pod vodo ohranil dva tisoč let.
Sklepna faza dviga deblaka iz vode na kopno.
Čoln so po dvigu iz vode lani odpeljali v restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kjer je še vedno v procesu konservatorske obdelave.
Ob dvigu tretjega, zadnjega in najbolj ohranjenega deblaka iz Ljubljanice so arheologi naleteli tudi na njegovo tesnilo – velik kos tkanine. Ta je redko ohranjen material, zato je še toliko bolj navdušujoče, da so jo našli pod vodo. Odkritje bo še dodatno pripomoglo k zgodovinski vednosti o rimskem obdobju pri nas.
"Ljubljanica nam daje veliko podatkov o življenju naših prednikov, ki jih drugje ne dobiš, saj se v njej marsikaj ohrani," je tudi poudaril Draksler. Do zdaj je bilo v strugi Ljubljanice in njenih pritokih odkritih že več kot osem tisoč predmetov iz različnih časovnih obdobij.
