Ponedeljek, 8. 11. 2021, 8.56
9 mesecev, 2 tedna
Ples se vrača med ljudi: ko se prepleteta tradicija in moderno
Ples neposredno razvija fizične sposobnosti in zmogljivosti, bogati svet čustev, poglablja čustveno inteligentnost, razvija splošne in posebne intelektualne sposobnosti ter ustvarjalnost, oblikuje estetska čustva in percepcijo, prispeva k širjenju znanja ter pospešuje socializacijske procese. Javni sklad za kulturne dejavnosti v mesecu novembru pripravlja dva plesna dogodka in sicer Živa 2021 – festival plesne ustvarjalnosti mladih in letošnjo novost Folklorna prepletanja.
Avantura Kvadratura. Foto: Sunčan Stone
Sprememba je edina stalnica v življenju. In telo kot prostor bivanja je prostor, ki v svoji celovitosti omogoča neizmerne razsežnosti. Zato v skladu z družbeno političnim dogajanjem razbrskavamo, vzpostavljamo čisti tok, ki ponazarja fluidno strast, se srečujemo in sporočamo, da plesna umetnost potrebuje gledalca.
Kompleksno in dovršeno reflektiramo družbeno politično stanje aktualnega časa in skozi skupno, izjemno močno energetsko uglašenost ter odlično izvedbeno in sporočilno interpretacijo prikažemo tisti nenehni občutek prikritega stanja pripravljenosti. Lahko samo markiramo ali navidezno umiramo od bolečine ter raztresamo sekunde. V vsakem primeru vzpostavljamo skupen prostor. Smo ustvarjalni. Avtentični. Prisotni.
Lansko leto je bil festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa, ki prinaša presek aktualne plesne ustvarjalnosti izbranih plesnih skupin in posameznikov/posameznic iz vse Slovenije ter nosi ime po plesni pedagoginji in koreografinji Živi Kraigher, izveden na spletu.
Plesna instalacija in PLESNI FILM: Tjaša Bucik, Anuša Kodelja, Tereza Gregorič: Nisem dekle niti ženska
Veselimo se razmišljujočih in izraznih teles, ustvarjalnih plesnih zgodb in prikaza na odru, ki je odličen original in najboljši primer ustvarjalne razvojnosti ter svoje lastne primarnosti za javno dobro. Vredno in nujno ga je izkusiti v živo.
Ob bok mladim umetnostnim plesalcem pa se bo v Žalcu, 13. novembra postavila še ena odrska umetnost, ki se navdihuje v preteklost – folklorna dejavnost. Folklorna dejavnost je področje ljubiteljskega udejstvovanja, ki je povezano z (po)ustvarjanjem našega plesnega, glasbenega in drugega izročila. Na Slovenskem imamo okrog 500 otroških in odraslih folklornih skupin. Številka je za tako majhno državo ogromna, JSKD pa je edina inštitucija, ki skrbi in usmerja folklorno dejavnost, omogoča, nudi in organizira redne prireditve od območne do državne ravni, selekcije in ocenjevanja produkcij folklornih skupin.
Vsako leto Javni sklad za kulturne dejavnosti organizira 3 državna folklorna srečanja oz. prireditve (za otroške in odrasle folklorne skupine ter poustvarjalce ljudskega glasbenega izročila), na katerih se predstavijo izbrani, najboljši programi regijskih srečanj. Ker pa zaradi epidemije prireditev ni bilo, pripravljajo državno folklorno prireditev z naslovom Folklorna prepletanja, na kateri bomo spremljali na razpisu izbrane folklorne in glasbene programe, ki jih bo spremljala in ocenjevala strokovna žirija in ob koncu prireditve razglasila najboljše in nagrade žirije.