Slovenski igralki v enem najbolj znanih sporov v Hollywoodu

Čeprav je zgodba časovno in prostorsko oddaljena, obravnava brezčasne in tudi danes aktualne teme, kot so uspeh, tekmovalnost, rivalstvo, egoizem, emancipacija, staranje, lepota, osamljenost in pozaba. Bazično sovraštvo med hollywoodskima divama Bette Davis in Joan Crawford, večnima rivalkama, bi lahko bilo le drugo stanje ljubezni in celo spoštovanja. Obe sta vpeti v neusmiljeno kolesje Hollywooda, ki ne pozna vzvratne prestave. Vozi naprej in išče vedno nekaj svežega, ponovno mladega. Staro se zavrže, pozabi, prepusti bledenju in blodenju.

Režiser Nikola Ljuca je tekst Jeana Marbœufa postavil v zanimiv kontekst, v katerem se javna podoba hollywoodskega glamurja pred očmi gledalcev sesede v žalostno podobo pozabljenih, postaranih filmskih zvezd. "Protagonistki predstave sta ženski, ki si kljub surovemu sistemu, v katerem živita in ustvarjata, ne pustita biti žrtvi. Takšna odločitev ju je drago stala, okoli sebe sta morali zgraditi številne maske in zidove," je izpostavil Ljuca.

Jana Zupančič in Nataša Barbara Gračner sta se za tokratno sodelovanje zunaj institucionalnega gledališča med drugim odločili zaradi medsebojnega spoštovanja in odličnega dramskega teksta. "Prvi razlog za sodelovanje pri predstavi je bilo vabilo Teatra Tivoli in želja po sodelovanju z Natašo Barbaro Gračner, drugi pa vsekakor tekst o dveh legendah ameriškega filma," je povedala Jana Zupančič, Nataša Barbara Gračner pa je poudarila, da sta najpomembnejše vodilo njenih odločitev o sodelovanju v projektih zasedba in tekst: "In Marboeufov tekst je odličen, soigralka Jana Zupančič pa izvrstna."