Srečanje kulturnikov v DS: Kultura potrebuje drugačno obravnavo

Zavzemanje za dvig sredstev za kulturo je danes podprlo okrog 50 posameznikov, predstavnikov javnih zavodov, društev in samozaposlenih, več kot ducat ustanov in društev se je temu pridružilo pisno. Bili so soglasni: kultura, kadar je govora o njej, terja spremenjen način razmišljanja.

Predsednik DS Mitja Bervar je srečanje predstavnikov kulture sklical tik pred sprejemom državnih proračunov za leti 2016 in 2017 v DZ, da odločevalcem jasno povedo, da je treba kulturi ponovno dati mesto, ki ga je nekoč imela. Kultura je ena tistih državotvornih področij, ki je v Sloveniji že pokazala svojo moč. Znala je združevati in združevati bo morala tudi v prihodnje, je uvodoma poudaril.

Spomnil je, da ministrstvo nima dovolj sredstev, prihranki so skopneli, nastale so težave tako v zavodih kot pri samozaposlenih in investicijah, ki jih ni mogoče uresničiti. Po njegovem prepričanju je treba stopiti skupaj, sploh potem ko je na neprimeren odnos do kulture z gladovno stavko opozoril Miha Turšič.

Treba je rešiti načrtno stradanje kulture Kot je poudaril sociolog, politik in pesnik Matjaž Hanžek, je kljub marsikdaj različnim interesom pomembno ugotoviti, da je vsem vpetim v področje kulture skupno, da si želijo spodbujanja ustvarjalnosti, dostopa do kulture in civilizacijskega napredka.

Zmanjševanje proračuna, vse slabši pogoji za ustvarjanje ter vedno večja socialna neenakost so po njegovi oceni posledica tržne logike, vendar ima kultura mnogo širši vpliv kot le gospodarske učinke. Če se bo varčevanje nadaljevalo, bo družba nazadovala, je prepričan. Načrtno stradanje kulture pa je političen problem in ga je zato treba kot takega tudi reševati.

Pomembna je tudi kultura na lokalni ravni Predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Jože Osterman je spomnil na evropsko raziskavo, ki je pokazala, da je Slovenija po udeleženosti v kulturi na prvem mestu, ljubiteljska kultura pa je po njegovih besedah na najbolj primarni ravni v družbi. Če lokalne ravni kulture ne bomo obdržali, da bodo npr. ugasnile knjižnice, bo z družbo konec. Zato se je, kot je poudaril, treba razjeziti in upreti ravnodušnemu toku neoliberalizma.

Kultura kot temeljni del družbe V imenu društva Asociacija, ki že nekaj let opozarja na kritično stanje, je Jadranka Plut izpostavila, da bi bilo treba kulturo prepoznati kot integralni del družbe ter samozaposlene in nevladni sektor vključiti v odločanje pri razdeljevanju sredstev. Tudi predstavnik sindikata Glosa Denis Miklavčič, ki je samozaposlene primerjal s kolonijami, s katerimi so druge države ustvarile bogastvo, je prepričan, da poleg več sredstev potrebujemo tudi odgovornejše ravnanje z njimi.

Majhne zahteve, ki veliko pomenijo Predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina je obnovil "majhne zahteve, ki veliko pomenijo" in so jih poslali odločevalcem, vendar so jih naslovili "na majhne ljudi, ki naj bi veliko pomenili". Gre za načrtno ignoranco, poleg tega se danes, kot je poudaril, nihče več ne spomni skupnega dogovora evropskih ministrov za kulturo o dvigu proračunskih sredstev.

Slovenijo približati priporočilom Unesca Po trditvah državnega sekretarja Antona Peršaka je cilj ministrstva Slovenijo približati priporočilu Unesca, naj sredstva za kulturo predstavljajo dva odstotka državnega proračuna. Po nekaterih statističnih podatkih po njegovem to že dosega, ker so všteti tudi mediji. Težavo pa vidi v tem, da se kulturo meri po učinkovitosti, temu primerno je tudi javno mnenje. Ko bo javnost priznala pomen kulture, se bo spremenila tudi politika, je prepričan Peršak.

Kot je še dodal Bervar, bo današnje razmišljanje 8. decembra izpostavil na srečanju s predsedniki države, vlade in državnega zbora.