Doživite Kras v barvitem septembru

Zakaj Kras? Zaradi čudovite pokrajine!

Kraševci pravijo, da je na Krasu – krasno. Kraške vasice in barvita pokrajina vas bodo očarale, zato lep septembrski konec tedna namenite izletu v kraško naravo. Zbrali smo nekaj idej, kje kar najbolje doživeti jesenski Kras.

Brkini, zelena oaza z odlično kulinariko

Brkinom rečejo tudi zelena oaza sredi Krasa. Brkini predstavljajo pravi turistični biser. So odlična ideja za enodnevne izlete. Zaradi neokrnjene narave jim rečejo tud zelena oaza sredi Krasa. Po brkinskih slemenih srečate značilne vasice, na nekaterih vrhovih pa so se ohranile srednjeveške grajske utrdbe in zanimive starodavne cerkve.

Obisk Brkinov bo všeč tudi vsem gurmanskim navdušencem, saj se tu ponovno oživlja značilno sadjarstvo (jabolka, hruške, slive), ki ima tu odlične pogoje za integrirano ali ekološko pridelavo. Poleg tega je tu tradicionalna žganjekuha z znamenitim brkinskim slivovcem, ki daje pokrajini svojstven pečat. Ko obiščete te konce, se razvajajte z značilno in zelo raznoliko kulinariko: brkinskim pršutom, krompirjem v zelnici, slivovimi njoki, štruklji, kravjim in ovčjim sirom, medom in drugimi lokalnimi specialitetami.

Pot Srečka Kosovela in gozdna učna pot

Pot so poimenovali po pesniku Srečku Kosovelu. Dolga je sedem kilometrov, vzela pa vam bo približno dve uri in pol. Začne se v Sežani pred ljudsko univerzo, ki ji domačini pravijo stara šola. To je Kosovelova rojstna hiša. Na zgradbi je vzidana kamnita spominska plošča, pred njo pa je pesnikov spomenik.

Nadaljujte mimo Kosovelove knjižnice in nekdanje gostilne Pri vagi, kjer je Kosovel zlasti v zimskih mesecih večkrat prespal, ter mimo cerkve do sejmišča. Nato vas čaka vzpon na Tabor (484 metrov), kjer se začne gozdna učna pot.

- Razgledišče na Taboru nad Sežano je edina razgledna točka na poti, s katere se vidijo Nanos, Vremščica, divaški kot ter Komen z vinogradi …

- Pustov hram so uporabljali pastirji za zaščito pred dežjem ali poletno vročino, radi so se tudi igrali v njem.

- Jama Matere Božje je dobila ime po kapniku, ki je med vojnama izginil, imel pa je obliko Matere Božje z otrokom. Vhod je težko opazen.

- Vojaške jarke so izkopali ruski vojni ujetniki. Legenda pravi, da je v dolini, ob kateri so ostanki jarkov, nekoč tekla reka Timav, ki je pozneje izginila.

- Novi kal je bil zgrajen leta 1848 za napajanje živine, danes o njem pričajo le še ostanki.

- Skorš je drevo, ki ga danes le redko opazimo, včasih pa je bilo zelo razširjeno. Cveti sredi maja in poleti obrodi hruškam podobne plodove, iz katerih izdelujejo vino, žganje, marmelado in kompot.

Gozdna pot se konča v Tomaju, kjer so Kosovelu ob 25. obletnici njegove smrti postavili prvo spominsko obeležje na pročelju tomajske osnovne šole.

Teranova krožna pot

Pot bo obarvana z zgodovinsko tematiko, o kateri vas bodo podučile informativne table, ki so postavljene na poti. Dolga je sedem kilometrov, a gre za nezahtevne gozdne in vaške poti. Spoznavali boste zgodovino, avtohtono arhitekturo, naravne lepote kraške pokrajine in kulturo tukajšnjih prebivalcev.

Pot začnite na t. i. "placu" pred Bunčetovo domačijo, stavbo, ki ima dolgo zgodovino, danes pa tu delujejo različna društva. Nadaljujte po predelu vasi "Dulnji konc", kjer boste dobili čudovit pogled na bližnje vinograde in vasi. Ustavite se pri najstarejši hiši v Dutovljah, Polhovi domačiji, ki predstavlja tipično kraško arhitekturo. Pot nadaljujte do ostankov vojaške železnice, Kraške železnice, ki je bila zgrajena v 20. stoletju, do avstro-ogrskega vojaškega pokopališča …

Med hojo po kraškem terenu si lahko ogledate tudi edinstvene kraške pojave, kot so škavnice, škraplje in žlebiči, ti nastanejo zaradi deževnice, ki topi kraški kamen – apnenec.

Ob vračanju v vas boste šli mimo pokopališča, nekdanjega živinskega sejma, Križmanove lokovce in napajalnega korita … Mimo nekdanje postaje milice, t. i. kasarne, se vrnite nazaj proti središču vasi, kjer poleg Bunčetove domačije stoji še cerkev sv. Jurija, spomenik NOB in še nekaj drugih zanimivosti.

Pohod na Kokoško

Kokoš je eden od vrhov gričevja, ki ločuje Sežanski Kras od Tržaškega zaliva. Tu je mnogo pešpoti ter kolesarskih stez in je idealno okolje za jesenske sprehode. Poti vas bodo vodile vse od Lipice pa do Škocjanskih jam. Odlične urejene poti, klopi in mize, ki so postavljene ob njih, pa so dovolj zgovoren dokaz za to, da je to zelo priljubljena destinacija mnogih pohodnikov.

Pot lahko začnete na različnih lokacijah, markirane pešpoti pa so:

- mejni prehod Lipica–Koča na Kokoši (slaba ura);

- Kobilarna Lipica–Škibini–Koča na Kokoši (ura in pol);

- vas Lokev–Koča na Kokoši (ura in pol);

- Lokev–Prelože–izvir Vroče–Veliko Gradišče–Koča na Kokoši (dve uri in pol);

- jama Vilenica–mimo Lipice–Škibini–Koča na Kokoši (dve uri);

- lahko začnete tudi po poti Krvavi Potok–vas Vrhpolje–Sv.Tomaž, ki se nato združi z mednarodno planinsko-pohodniško pešpotjo Via Alpina do Koče na Kokoši (približno tri ure).

Na vrhu vas bo očaral pogled na Triglav, Kaninsko pogorje, kraške vrhove, kot so Nanos, Vremščica, Slavnik, ter Čičarijo in Učko. Pogled vam bo morda segel tudi do slovenske Obale.

Pešpot od kala do kala

Pešpot je krožno speljana okrog vasi Pliskovica, tu pa lahko srečate kar 18 kalov, ki so včasih, nekateri pa še danes, služili za napajanje živine.

Pot začnite v vasi Pliskovica, kjer boste spoznali nekoliko drugačno naravo, to območje je namreč bolj vlažno, zato je tu mnogo kalov. Nadaljujete po dnu suhe doline Bukovje, mimo brezna, do kala Mlačna. Ta kal je največji od 18 kalov, saj je nekdaj meril kar 50 metrov v dolžino in 30 metrov v širino, globok pa je bil dva metra. Od tu nadaljujte po "poti mlekaric" – Kraševk, ki so včasih vsak dan nosile prodajat mleko v Trst.

Odpravite se proti vasem, se vzpnite na planotast svet, kraško gmajno. Tu lahko vidite vse značilnosti kraške narave. Nato se počasi vrnite v vas. Na poti pa le previdno, saj ni označena, zato je najbolje, da se pred začetkom posvetujete z domačinom, ki vam bo zagotovo dal kakšen prijazen nasvet.

Pliskina pot

Pot se začne v Pliskovici in nadaljuje proti vasi Kosovelje. Dolga je približno šest kilometrov in ponuja prijeten sprehod po kolovozih in stezah, kjer jeseni dobimo vtis kar nekoliko pravljične narave. Vzela vam bo približno dve uri.

Poiščite v kamen vklesano ovčko, simbol Pliskovice, ki vas bo vodila skozi labirint kamnitih zidov. Ob poti boste spoznavali, kako so Kraševci živeli nekoč, koliko truda je bilo potrebnega, da so kamniti svet spremenili v travnike, pašnike in njive. Opazujte informativne table, ki vas bodo poučile o posebnostih kraške gmajne, na primer hiškah, ovčjih stajah in stezicah.

O posledicah vojne pa bodo pričali ostanki kapele poljske bolnišnice, ki jih boste srečali na poti.