Kje se nahaja miniaturna prestolnica Slovenije?

Le nekaj kilometrov iz Ljubljane je moja mini prestolnica, mini različica, kjer lahko najdemo predvsem čudovito arhitekturo, zgodovino, naravo, tišino in mir.

Mesto leži ob sotočju Poljanske in Selške Sore, na prehodu Sorškega polja v razgiban svet Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja.

Takoj ko parkiram, me pričaka neverjetno osvežujoča reka Selška Sora. Nekaj minut za sprostitev in odpravim se novim prigodam na pot. Ker imam izredno rada naravo in arhitekturo, je to mesto prava izbira. Poleg parkirišča ob reki je Puštal – predmestno naselje Škofje Loke, locirano na desnem bregu Poljanščice.

Najbolj zanimivo se mi zdi, da nasprotja zaradi socialnega statusa med Puštalom in Škofjo Loko segajo že v srednji vek, čeprav sta si naselji tako zelo blizu. Ta del, Puštal so že v 13. stoletju odvzeli freisinškemu škofu, je pripadal drugemu gospostvu kot mesto.

Nasprotja, ki jih združuje Hudičeva brv

Puštalci in Ločani vedo, da je lesena brv čez reko Soro svoje ime dobila po nekdanjem prikazovanju hudiča na tem kraju. Hudič jim je namreč prevračal brod, ko so hodili v mesto prodajat glavnike. Kot pripoveduje legenda, je bil hudič zelo jezen, ko so Puštalci postavili brv, zato jim je zaredil žabe. Da bi jih bilo še več, jih je podnevi pasel, ponoči pa je dvoril županovi hčeri. Kljub temu da so Puštalci lovili žabe in jih prodajali, jih ni zmanjkalo vse do danes. Hudiča so dokončno pregnali tako, da so sredi brvi postavili znamenje sv. Janezu Nepomuku, zavetniku mostov. Hudič se je še nekaj časa skrival in izginil. Je kdo za žabje krake?

Reka pod Hudičevo brvjo je peneča in deroča, a je to vseeno eno od najbolj priljubljenih mestnih kopališč.

Družbeni položaj Puštalcev se je močno razlikoval od meščanskega. Ena izmed najbolj razširjenih dejavnosti Puštalcev je bila glavnikarstvo, najbolj nenavadna pa lovljenje in prodaja žab, ki jih je bilo v Puštalu na pretek. Zaradi tega so se Ločani radi norčevali iz Puštalcev ter jim tako vračali za draženje z loškimi smojkami – tradicionalno loško jedjo revnejšega sloja, narejeno iz repe in prosene kaše, ki se je v preteklosti ob dolgem pečenju ob robu rada osmodila, tako pa je dobila svoje ime.

Legenda, ki živi še danes

Zgodovina mesta sega v leto 973, ko je cesar Oton II. daroval loško ozemlje škofu Abrahamu iz Freisinga na Bavarskem. Škof je tudi del škofjeloške legende o zamorcu.

Legenda pravi, da je zemljiški gospod Abraham s svojim temnopoltim služabnikom potoval po Poljanski dolini. V gozdu sta srečala nevarnega medveda. Abraham je okamenel, zamorec pa je z lokom medveda pokončal. Gospodar je slugo objel in dejal: "Rešil si mi življenje, služabnik. Za tvoje junaštvo te bom nagradil, da bodo še pozni rodovi vedeli, kakšen junak si bil." V zahvalo je glavo zamorca dal upodobiti v mestni grb. Podobo grba si lahko ogledamo tudi na mestnem trgu pri kamnitem vodnjaku, ki naj bi segal do nivoja reke Sore.

Zanimiv vodnjak s pipo in pitno vodo, do te ni preprosto priti. Prepričajte se kar sami.

Po poti večnega obzidja

Kar me vedno znova navdušuje, je mestno obzidje, ki je nastalo v začetku 14. stoletja. Skozi lepo ohranjeno obzidje je vodilo petero vrat, zavarovanih s stražnimi stolpi.

Mesto je v svoji zgodovini doživelo veliko napadov, požarov, kuge in potrese.

Na nekaterih delih obzidja lahko opazimo, da so zdajšnje hiše le dograjene. Meščani so namreč uporabili del obzidja kot del svoje hiše in le dogradili tri stranice.

Mestno obzidje nas popelje v čudovito zgodovino mesta ter v neverjetno galerijo srednjeveške arhitekture. V starem mestnem središču sta zgornji Mestni trg in Spodnji trg, nad katerima gospoduje Škofjeloški grad. Ob potresu leta 1511 je bil grad skoraj povsem porušen, škof Filip pa ga je dal obnoviti. Danes je grad namenjen zbirkam Loškega muzeja, kjer si lahko ogledate zgodovinsko, kulturno, umetniško in etnološko bogastvo tega ozemlja. Priporočam tudi ogled muzeja na prostem ter izjemno lepe panorame mesta, ki jo lahko občudujemo na poti, ko se spustimo z gradu proti Mestnemu trgu.

V lepem, naravnem okolju so že od nekdaj delovali številni priznani umetniki, književniki in znanstveniki, ki so ustvarili bogato kulturno dediščino Škofje Loke. Prav njim posvečene spominske table spremljajo vsak naš korak, ko se sprehajamo po srednjeveškem središču mesta. In tukaj bi rada končala – malce drugače, brez naštevanja najbolj pomembnih mestnih znamenitosti, saj Škofja Loka ni samo nekaj znamenitosti, temveč čudovita predstava vsega tega, kar si lahko predstavljamo v miniaturni prestolnici.

Nagradna igra: Kje se skriva vaš najljubši kotiček v Sloveniji?

Odkrivajte Slovenijo skupaj z nami in našimi blogerji ter nam pokažite, kam naj se naslednjič odpravimo na izlet. Imate svoj najljubši kraj v Sloveniji, kamor najraje zahajate? Pošljite nam fotografijo svoje naj slovenske destinacije in se potegujte za Mastercard kartico v vrednosti 40 evrov.