Muzeji, kjer boste potrebovali sončno kremo in očala

Slovenci smo skrbni glede ohranjanja zgodovine, zato imamo mnogo takšnih muzejev, ki že s svojo zunanjostjo pričajo o bogati kulturni dediščini. Tako lahko že od zunaj vidite, kaj je bilo značilno za posamezno obdobje. Seveda večina teh muzejev dovoljuje tudi pogled v notranjost. Vsak, ki se odloči za tovrsten izlet, bo našel nekaj zase, od zgodb o preprostem kmečkem življenju do dogajanja med drugo svetovno vojno.

Od zunaj in znotraj si oglejte, kako so živeli včasih

Budnarjeva muzejska hiša se nahaja v Zgornjih Palovčah blizu Kamnika. Njeni temelji so stari že 500 let, ime pa nosi po zadnjem lastniku, Cvetu Budnarju. Danes je sama hiša muzej, saj ohranja podobo starih kmečkih hiš in življenja na vasi.

Deželo kozolcev boste našli v bližini Šentruperta v dolini reke Mirne na Dolenjskem. V muzeju ohranjajo in predstavljajo različne tipe kozolcev, slovenske etnografske posebnosti ter prikazujejo, kako je v preteklosti potekalo kmečko delo, na primer košnja, spravilo žit in sena. V parku je postavljenih 19 kozolcev različnih tipov, med njimi pa je speljana kilometer dolga sprehajalna pot. Najstarejši je Lukatov toplar iz leta 1795.

Dominkova domačija je najstarejša obnovljena hiša v Sloveniji, zgrajena v panonskem slogu. Nanjo boste naleteli ob cesti od Ptuja do Ormoža. Zgrajena je bila okrog leta 1700 in ima značilno obliko črke L. Stavba je lesena in pokrita s slamo. V notranjosti si lahko ogledate črno kuhinjo, izbo, shrambo, vežo in gospodarski del, zunaj pa dva kozolca in manjšo mlako.

Juneževa domačija se nahaja v Rogaški Slatini, pod vzpetino Janina. Gre za spomeniško zaščiteno domačijo, kjer lahko vidite stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje, delno zaprt kozolec toplar in čebelnjak.

Kajžnkova hiša je etnografski objekt v obnovljeni kmečki hiši v Ratečah. Je dobro ohranjen primer ljudske arhitekture, kjer lahko vidite kamnit vhodni portal, sončno uro na pročelju ter freski sv. Florijana. Od leta 2006 je tu tudi stalna muzejska razstava o Ratečah, v razstavah pa radi poudarjajo rateško nošo.

Kavčnikova domačija je izjemen spomenik slovenske kmečke kulture bivanja in se nahaja v vasi Zavodnje nad Šoštanjem. Tu boste videli primer dimnice, ki so bile pri nas v uporabi od 11. do 18. stoletja. V teh je bilo veliko požarov, zato so jih zato nadomeščali s črno kuhinjo. Zanimivo je, da se je zadnja prebivalka ukvarjala z zelišči, zato je ob hiši še vedno ohranjen tudi zeliščni vrt.

Kurnikovo hišo obiščite v središču Tržiške Bistrice in spoznajte več o meščanski obrtni arhitekturi iz 18. stoletja. Prvo nadstropje krasi dolg lesen balkon, imenovan gang. Stavba je ena redkih, ki je še krita z lesenimi strešniki oz. s skodlo. Na strehi so opazne sušilne odprtine, ki so bile namenjene sušenju nogavic. Vrata in okna, obzidana s kamnitimi okviri iz zelenega peraškega kamna, so majhna, prav tako oboki v notranjosti. Tako so prihranili pri energiji.

Liznjekova domačija se nahaja v Kranjski Gori in gre za nekoč bogato gruntarsko hišo, zgrajeno v 17. stoletju. V njej so nekaj časa opravljali tudi gostinsko dejavnost, sicer pa je to tipična slovenska alpska hiša. Notri si boste lahko ogledali črno kuhinjo, vežo, vežno in hišno kamro ter osrednji bivalni prostor, t. i. hišo z lesenim stropom z letnico 1781. V kleti je stalna razstava o piscu zgodb o Kekcu – Josipu Vandotu.

Lončarska vas je muzej na prostem v Filovcih v Prekmurju. Tu si lahko ogledate avtohtono panonsko cimpračo – brunarico, ki je z zunanje in notranje strani ometana z blatom, pokrita pa s slamo. Tla so iz zbite gline. Sicer pa je Lončarska vas nastala zato, da se v Prekmurju ohrani bogata lončarka tradicija. Filovci pa so znani tudi po keramiki.

Nacetova hiša se nahaja v vasi Puštal pri Škofji Loki. Gre za domačijo, ki obsega hišo, kaščo, senik in toplar. Hiša je označena z letnico 1755 in kaže na furlanski vpliv gradnje.

Oplenova hiša je etnografski muzej na prostem v vasi Studor v bližini Bohinjskega jezera. Opremljena je z avtentično opremo zadnjih lastnikov. Gre za bohinjsko domačijo strnjenega tipa, posebnost je ta, da v skedenj, ki je nad hlevom, vodi dovoz mimo hišnih vrat. V stanovanjskem delu pa so veža, črna kuhinja, hiša in kamra ter podstrešje in klet. Razstavljene statve pričajo o tem, da so tu pozimi tudi tkali.

Muzej na prostem Pleterje je v vasi Vratno zraven kartuzijanskega samostana Pleterje. Tu predstavljajo značilno domačijo Šentjernejskega polja iz 19. stoletja. Muzej sestavlja več stavb, te pa so lesene, pritlične in, razen sušilnice, krite s slamo: Kegljičeva hiša, Baničeva hiša, toplar ali dvojni kozolec, Simoščev svinjak, Dobrovoljčev pod, vodnjak, sušilnica za sadje in lan ter stranišče na "štrbunk".

Dvorec Račji dvor leži na vzhodu Maribora in je iz 17. stoletja, v 18. stoletju pa je dobil poznobaročno podobo. V neposredni bližini se nahaja muzej. Tu predstavljajo objekte, ki so značilni za Štajersko na Dravskem polju, v Halozah, v Slovenskih goricah, na Pohorju in Kozjaku. Okoli objektov zasajajo stare vrste sadnega drevja, brajd, starih kmečkih vrtov, pašnikov in njiv.

Idrijsko rudarsko hišo seveda najdete v Idriji. Idrijski rudarji so včasih živeli v t. i. rudarskih hišah, ki so bile postavljene na pobočja mesta. Skoraj v celoti so bile lesene, le temelje so imele kamnite in kleti zidane. Zaradi snega so bile strehe strme, da je zdrsel dol. Stavbe so bile večnadstropne, v pritličju je živel lastnik stanovanja, spodnje prostore pa oddajal družinam. Večina rudarskih hiš je bila po drugi svetovni vojni porušena.

Stanovanjska hiša Kasarna je del Gornjesavskega muzeja na Jesenicah. V času Napoleonovih vojn je bila to francoska vojašnica, pozneje pa so v njej dobile prostor delavske družine. V muzeju je rekonstruirano delavsko stanovanje iz srednjih let 20. stoletja in prikazuje življenje železarskih družin.

Tonina hiša je torklja, tj. mlin za olive, v vasi Sveti Peter pri Piranu. V njej je nekoč živela premožna kmečka družina. Ima eno nadstropje in je zidana iz kamna, v pritličju pa so ohranjeni mlin za oljke, stiskalnica za oljke in vsa orodja, ki so jih pri tem uporabljali.

Vigenjc Vice je edina v celoti ohranjena kovačnica za ročno kovanje žebljev v Sloveniji, najdete pa jo v Kropi na Gorenjskem. Tu so ročno izdelovali predvsem žeblje, ki so jih kovali v deloma kamnitih, deloma lesenih stavbah ob vodnem toku s kolesom za pogon mehov, t. i. vigenjcih.

Muzej na prostem Zaprice se nahaja zraven gradu Zaprice v Kamniku. Iz Tuhinjske doline so sem prenesli nekaj kašč, najstarejša je iz konca 18. stoletja. V teh kaščah so kmetje shranjevali hrano, obleko in dragocene predmete, s tam pa so jih zaščitili pred požari.

Spomini na dogajanja v drugi svetovni vojni

Muzej na prostem Čelo je pravzaprav topniška utrdba, ki jo je avstro-ogrska vojska zgradila na izjemno razglednem pobočju Svinjaka. Šlo je za del sistema bovške zapore in pomembno vlogo pri obrambi dolinskega dela bojišča na Bovškem. Glavni del utrdbe sestavlja 200 metrov dolg strelski jarek, ki povezuje dva topniška položaja s kuhinjo, opazovalnico, dvema bivališčema za vojake.

Muzej na prostem Kolovrat se nahaja na lepo razglednem grebenu Kolovrata. V času prve svetovne vojne je italijanska vojska tu zgradila obsežen sistem tretje obrambne črte, imenovane linea d' armata, katere del je danes urejen v muzej na prostem.

Partizanska tiskarna Slovenija je blizu naselja Vojsko pri Idriji. Partizanski tisk je med NOB odigral pomembno povezovalno in propagandno vlogo, predvsem na Primorskem, ki je dolgo trpela pod pritiski. V tiskarni je več stavb: strojnica, stavnica, knjigoveznica, kuhinja z jedilnico in električna centrala. V tiskarni je delalo od 40 do 50 ljudi.

Partizanska bolnica Franja je nekdanja partizanska vojna bolnišnica, ki se nahaja v soteski Pasice nad Dolenjim Novaki. Bolnica je delovala od konca leta 1943 do maja 1945. Sestavljena je iz številnih manjših lesenih barak, v katerih so potekale zdravstvene pa tudi druge dejavnosti. Po poplavah septembra 2007 so jo začeli obnavljati in jo leta 2010 ponovno odprli za javnost.

Partizansko bolnico Krtino obiščite na Jezerskem. Bolnica je skrita v gozdovih Komatevre. Tu si lahko ogledate kočo, ki je v vojnem času predstavljala bolnico za ranjene partizane. V njej so pripomočki in oprema, kot so ognjišče, panhobarji, ponve in podobno. Med vojno je bila požgana, v prvotno stanje pa so jo vrnili leta 1951.

Kje in kako so živeli ljudje, ki so skrbeli za našo kulturo?

Aškerčeva domačija je hiša, kjer je pesnik Anton Aškerc preživel mladost. Nahaja se v pri Rimskih Toplicah in je spremenjena v muzej bivalne kulture ter govori o pesnikovem delu. V notranjosti si lahko ogledate vežo, hišo, kamro, črno kuhinjo ter še en bivalni prostor.

Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah je muzej o pisateljevem delu in življenju. Ni pa le to, temveč tudi muzej gradbene in bivalne kulture kajžarske družine konec 19. stoletja na Gorenjskem. Družina je bila znana po tkanju platna, šivanju ovčjih kožuhov in irhastih hlač. Poleg razstave pisateljevih del in drugih dokumentov so tu na ogled še veža, črna kuhinja, hiša in kamra.

Jalnova rojstna hiša se nahaja v Rodinah na Gorenjskem. V veži je razstavljena dokumentacija in rekonstruirana črna kuhinja, v kamri je pisateljev delovni prostor z rokopisi, tiskanimi deli in dokumenti, bivalni prostor, t. i. hiša, pa je opremljen z originalno opremo.

Jurčičeva rojstna hiša stoji na Muljavi. Ohranjena je v prvotni obliki in predstavlja dragocen spomenik kmečkega stavbarstva 19. stoletja. V hiši je ohranjena originalna oprema, ki jo je etnografski muzej delno dopolnil z opremo iz svojih zbirk. Zidan stanovanjski del ima v sredini veliko vežo z odprtim ognjiščem in kuriščem peči. Namenjena je bila kuhanju in shranjevanju manjšega orodja. Poleg domačije je Krjavljeva koča, primer bivališča vaškega bajtarja.

Prešernova rojstna hiša se nahaja Vrbi na Gorenjskem. Zanimiv je podatek, da se je tu rodil tudi ljubljanski nadškof Anton Vovk. Gre za lep primer gorenjske gruntarske hiše, zdaj pa je spremenjena v urejen muzej, kjer je predstavljeno pesnikovo življenje in delo. Delno je opremljena z originalno opremo, nekaj pa so je sem prinesli iz obdobja pesnikovega življenja, ko je bival drugje.

Stritarjeva kašča je v Podsmreki pri Velikih Laščah na Stritarjevi domačiji. Kašča je lesena, postavljena na zidane temelje in krita s slamo. V njej so domačini uredili zbirko kmečkega orodja in priprav.

Škrabčeva domačija v Hrovači pri Ribnici je rojstna hiša patra Stanislava Škrabca, enega najpomembnejših jezikoslovcev slovenistov 19. stoletja. Bil je namreč utemeljitelj modernega slovenskega pravorečja in norme slovenskega knjižnega jezika. Notranjost skednja je zdaj preurejena v prostorno seminarsko-galerijsko dvorano, kjer potekajo poslovna srečanja in kulturni dogodki. Na stebrih pred vhodom stojijo skulpture štirih slovenskih kiparjev Jakova Brdarja, Staneta Jarma, Matjaža Počivavška in Mirsada Begića.