Petek, 29. 7. 2016, 7.48
9 mesecev, 2 tedna
Našli smo najbolj neokrnjen košček Tržaškega zaliva
Eden najbolj dragocenih in najbolj ohranjenih koščkov obale v Tržaškem zalivu je strunjanska obala, ki leži pod najvišjim flišnim klifom na Jadranu.
Trenutki, ki jih lahko preživimo v neokrnjeni naravi, so neprecenljivi. Če iščete primeren kraj za enodnevni ali daljši oddih, boste v Strunjanu našli najlepšo in najsamotnejšo plažo, najčistejše morje Tržaškega zaliva in najvišji flišni klif na Jadranu.
Na izlet po nasvetu našega nagrajenca
Tokrat smo se odpravili na snemanje reportaže v Strunjan, saj nam je ta izlet predlagal glavni junijski nagrajenec Mitja Žefran, ki je za sodelovanje v nagradni igri poslal svojo fotoreportažo Strunjana:
"Krajinski park Strunjan je edini slovenski morski park. Naravni rezervat obsega severno obrežje Strunjanskega polotoka s pripadajočim 200-metrskim pasom morja. Najznačilnejši del je štiri kilometre dolg in do 80 metrov visok flišni klif. Stik morja in kopna je v celoti ohranjen v bogastvu naravnih oblik in procesov."
Mitja Žefran iz Lovrenca na Dravskem polju je prejel tudi glavno junijsko nagrado, in sicer tablični računalnik.
Še več vaših reportaž najdete v članku Vaše reportaže.
#Video:
Park presežnikov
Strunjan je kraj samih presežnikov, kjer se je zaradi ugodne morske klime in zavetrne lege lahko razvila raznolikost naravnih danosti. Območje je edino slovensko morsko zavarovano območje, kjer ima glavno besedo naša gostiteljica narava.
Krajinski park Strunjan je dragocen košček jadranske obale, ki čaka, da ga obiščete in v njem začutite morje ter obalo na drugačen način. Območje parka obsega polotok površine 430 hektarjev in vključuje obrežje z 200-metrskim pasom morja, ki sega vse od Simonovega do Strunjanskega zaliva.
#Fotogalerija:
Najsamotnejša plaža, kamor se pride samo peš
Večji del parka leži v piranski, preostali pa v izolski občini. Na eni strani ga obdaja Zaliv sv. Križa oziroma Mesečev zaliv, kjer je daleč pod flišnim klifom ena najlepših, najčistejših in najsamotnejših plaž – daleč od vrveža in dosegljiva samo peš. Orientacija je lahka, saj so informativne table postavljene ob vznožju klifa in ob poti nad klifom. Ta del strunjanske obale je bil leta 1990 razglašen za naravni rezervat, saj gre za edinstven prostor v celotnem jadranskem prostoru.
Na južni meji parka poteka cesta Koper–Portorož, kjer že od leta 1935 stoji drevored z več kot sto pinijami in je vpisan celo v slovenski register nepremične kulturne dediščine.
Terase, ki krasijo strunjanski park, so oblikovali kmetje, da bi preprečili odnašanje zemlje. Podprli so jih z značilnimi kamnitimi suhozidi, kjer živijo številne rastlinske in živalske vrste.
V parku, ki slovi po slastnih kakijih in artičokah, rasteta celo dve avtohtoni istrski sorti oljk – buga in štorta.
Sodelujte z zanimivimi turističnimi predlogi iz Slovenije in se potegujte za bogate nagrade!
Predel ob izlivu reke Roja so že v srednjem veku spremenili v soline. Tukaj so klimatske razmere idealne za pridobivanje odličnega solnega cveta.
Pet zvezdic za Strunjan:
- najvišji flišni klifi na Jadranu
- najdaljši (štirje kilometri) neprekinjeni del naravne obale v Tržaškem zalivu
- najmanjše in najsevernejše soline v Sredozemlju, ki še delujejo
- edina morska laguna v Sloveniji – Stjuža
- najbolje ohranjen dvostranski drevored pinij v celotni Sloveniji
Osupljiv razgled s strunjanskega križa
Domačini slovitemu zalivu pod klifom ne pravijo Mesečev zaliv, ampak Nambole.
Strunjanski križ, ki že od leta 1600 bdi nad vsemi morskimi popotniki, stoji na robu edinega flišnega klifa v Jadranskem morju, ki se ponaša 80 metri višine in štirimi kilometri dolžine.
Do strunjanskega križa pridemo mimo cerkve Marijinega prikazanja, ki so jo v prvi četrtini 13. stoletja postavile benediktinke v čast Mariji, in Romarskega doma. Župnijska cerkev Marijinega prikazanja je tudi največja romarska cerkev v Istri.
Pri križu obiskovalce do Zaliva sv. Križa globoko spodaj usmerjajo table in markacije.
Edinstven daljnogled nas usmerja po čudovitem razgledu s terase nad polkrožnim zalivom.
Plaža za manj pustolovske kopalce
Mirne vesti pa lahko le uživamo v nebeškem razgledu na celoten Tržaški zaliv in se nadejamo, da bomo lahko pomahali tudi planincem na Triglavu daleč stran.
Ker je mestna plaža v Strunjanu sredi zavarovanega območja, je tudi temu primerno mirnejša.
Medtem ko se v Zaliv sv. Križa lahko odpravimo le primerno obuti in kondicijsko pripravljeni, pa je za bolj ležerno uživanje ob morju na voljo zelo lepo urejena mestna plaža z dostopi do morja in nekaj bari ter urejenimi sanitarijami. Ob obali je tudi dovolj borovcev za poležavanje v senci, v morju pa stojijo igrala in plezala za otroke.
Ko se sončite na strunjanski mestni plaži, se morate zavedati, da je zadaj za nasipom edina morska laguna na Jadranu, Stjuža.
Strunjan ponuja kar nekaj hotelov in zdravilišče ter celo avtokamp.
Okrog Strunjana
Med sprehodom po strunjanskih pešpoteh lahko te dni uzrete tudi labodjo družino z mladiči.
Obiskovalec Strunjana ima na voljo številne pešpoti in tako lahko v kratkem času pride skozi predor nekdanje železnice, znane kot Porečanka – Parenzana oziroma Istrijanka, ki je povezovala Trst s Porečem –, do Portoroža.
Iz hotela Salinera se ob obali lahko sprehodi do Fiese in Pirana. Pot v drugo smer ob obali pa ga hitro pripelje v Izolo.
Iz Portoroža, Pirana in Izole do Strunjana s kolesom ali peš:
Dvistranski drevored pinij, ki je zavarovan kot spomenik nepremične dediščine, so postavili leta 1935.
Peš iz Portoroža:
-
mimo Avditorija skozi predor Porečanke: 2,1 kilometra.
Peš iz Pirana:
-
ob obali skozi Bernardin in predor Porečanke: 5,9 kilometra,
-
prek Fiese in Pacuga: 4,5 kilometra.
Peš iz Izole:
-
po Porečanki skozi predor in strunjansko dolino: 6,1 kilometra,
-
ob obali in do Belvedera: 2,9 kilometra.
S kolesom
-
iz Portoroža – mimo Avditorija skozi predor Porečanke: 2,1 kilometra,
-
iz Pirana – ob obali skozi Bernardin in predor Porečanke: 5,9 kilometra,
-
iz Izole – po Porečanki skozi predor in strunjansko dolino: 6,1 kilometra.
Dežela zlatih jabolk
Gianfranco Giassi se vsako leto s sodelavci Turističnega društva Solinar potruid, da izpeljejo praznik kakijev in prodajo večino pridelka strunjanskih zlatih jabolk.
Jeseni, ko se kopalci odpravijo domov, se Strunjan spremeni v drugačno oazo – kraljevski sadeži oziroma zlata jabolka zavladajo tej dolini ob reki Roja.
"Naši kakiji so res nekaj posebnega in smo nanje prav ponosni," nas je na praznik kakijev povabil kralj kakijev Gianfranco Giassi, ki je aktiven kot pridelovalec kakijev, ustanovitelj praznika kakijev in predsednik Turističnega društva Solinar. V Strunjanu raste še ena gurmanska specialiteta, ki jo pobirajo spomladi, artičoka.
700 let strunjanske soli
Marko Starman, direktor Krajinskega parka Strunjan si želi, da bi podobo parka in biotsko raznovrstnost ohranjali na tako visoki ravni, kot je zdaj. "Pritisk na naravo je v visoki sezoni velik, a prav je, da se zavedamo, da se nahajamo na zavarovanem območju."
Strunjanske soline so najsevernejše in najmanjše soline v Sredozemlju, kjer sol po tradicionalnem piranskem postopku pridobivajo že več kot 700 let. "Tukaj poleg drugih soli pridobivamo res kakovosten solni cvet, ker smo zelo blizu morju, imamo kakovostno petolo in čisto morje. Specifična mikroklima omogoča takšno kristalizacijo, da lahko dobimo res vrhunski solni cvet," nam je zaupal direktor Krajinskega parka Strunjan Marko Starman.
V obmorskem svetu Strunjana je prav zaradi zavarovanega območja ohranjen samosvoj in dragocen stik z naravo in če bomo spoštovali pravila življenja na tem območju, se bomo še lahko vračali v kraje, kjer še vedno skušajo živeti povezano z naravo.
Sodelujte z zanimivimi turističnimi predlogi iz Slovenije in se potegujte za bogate nagrade!
Nagradni sklad in žrebanja:
1. 8. 2016 – pet predplačniških brezstičnih kartic Mastercard v vrednosti 50 evrov1. 9. 2016 – pet predplačniških brezstičnih kartic Mastercard v vrednosti 50 evrov
3. 10. 2016 – FOTOAPARAT in pet predplačniških brezstičnih kartic Mastercard v vrednosti 50 evrov
2. 11. 2016 – pet predplačniških brezstičnih kartic Mastercard v vrednosti 50 evrov
1. 12. 2016 – pet predplačniških brezstičnih kartic Mastercard v vrednosti 50 evrov
2. 1. 2017 – NAVIGACIJSKA NAPRAVA GARMIN in pet predplačniških brezstičnih kartic Mastercard v vrednosti 50 evrov
