Sreda, 22. 11. 2017, 7.00
9 mesecev, 2 tedna
Tudi zavist lahko obrnemo sebi v prid
Največja umetnost zadovoljne osebe je v tem, da je sposobna zdržati tudi v neprijetnih situacijah. Tega se lahko naučimo, če smo v življenje sposobni vpeljati nekaj sprememb.
VIDEO:
Kaj bi spremenili pri sebi?
Nagradna igra je končana. Nagrajenca bomo obvestili po telefonu.
-
Ali bi se radi osvobodili neprijetnih lastnosti, ki vam grenijo življenje? - Imate kakšno navado, ki je ne morete izkoreniniti?
- Ste stalno v medosebnem konfliktu doma in v službi?
- Vas napeti odnosi spravljajo ob živce in težko živite v vsakodnevnem stresu?
- Bi bili radi boljši vodje ali boljši član delovnega kolektiva?
Socialni pedagog dr. Simon Turk bo enemu izmed vas ponudil enkratno svetovanje, v okviru katerega boste poskušali skupaj razdelati način vašega delovanja in ovire, ki vam preprečujejo, da bi zaživeli bolje. Poiskali boste načine, kako delovati naprej, da bo v vaših medosebnih odnosih čim manj trenj.
Sreča na vsakem koraku, pa čeprav varljiva
Moderen čas od človek zahteva, da v vsakem trenutku osupnemo – kot da bi vsak trenutek v našem življenju moral biti prav posebno doživetje. Umetnost življenja je v tem, da bi se znali tudi pozitivno dolgočasiti. Vedno bolj se s pomočjo družbenih omrežij ženemo za tem, da bi vsak trenutek prikazali kot veličasten. To ni realno in potem ne znamo zdržati z neprijetnimi občutki. To pa je ključno za realen občutek zadovoljstva v našem življenju.
Če funkcioniramo samo tako, da svoje trenutke prikazujemo kot izjemno pozitivne, se lahko vprašamo, kako bomo zmogli, ko se zgodi nekaj žalostnega. Tudi žalost ima namreč svojo funkcijo, in sicer da "odžalujemo" in se poslovimo. Če tega ne naredimo, na primer ob ljubezenskem razhodu, bomo v naslednji zvezi gotovo trije. Torej bo gneča.
Kdaj k socialnemu pedagogu?
Na svetovalca se obrnemo, ko ne znamo najti jasne poti naprej. Svetovalec nam pomaga, ko začutimo potrebo, da bi se radi osebnostno razvili. Dobro je, da je ta potreba vedno prisotna, le tako se lahko stalno osebnostno razvijamo.
Socialni pedagog ima pri tem svetovalno vlogo, pri hujših težavah bomo potrebovali pomoč terapevta. Dr. Simon Turk je socialni pedagog, ki je s svojim delom vpet v delovanje kolektivov in posameznikov, ki na poti osebnostnega razvoja spoznajo, da je treba v življenju nekaj spremeniti, in si želijo stalne osebne rasti.
Kot uspešni in zadovoljni posamezniki bomo tako zasebno kot poslovno lahko kos najrazličnejšim situacijam, ki nekaterim predstavljajo nepremostljivo oviro pri doseganju življenjske učinkovitosti.
Tisti, ki zmorejo zdržati, tudi ko postane neprijetno, so nam lahko za vzor.
Dr. Simon Turk je študiral socialno pedagogiko, potem je začel izvajati usposabljanja socialnih veščin. Je transakcijski analitik. Ta terapevtska smer mu ustreza, ker je racionalna in temelji na "trdnih tleh", zato jo je vključil v usposabljanja na področju obvladovanja konfliktov in stresa. Uporablja jo pri svetovanju za boljše timsko delo, vodenje, pridobivanje socialne moči in javno nastopanje. Med drugim dela s posamezniki, ki imajo veliko poslovnih stikov s strankami in sodelavci.
V eni uri osmisliti težave
S posameznikom dela po eno uro, v kolektivih pa svetovanje lahko traja od enega dne do enega tedna (včasih tudi kontinuirano v obliki supervizije za daljši čas).
"V eni uri lahko posamezniku pomagam, da bo lažje osmislil, zakaj prav njega neke situacije silijo v neučinkovito delovanje. Lahko se dogovoriva, kako v prihodnje delovati drugače, da svoje občutke in delovanje uravnovesi. Naprej je odvisno od vsakega posameznika. Svetovalec tukaj konča svojo nalogo. Odgovornost za realizacijo preide na posameznika."
Ko razumemo, zakaj se neki vzorci pri nas pojavljajo, smo na dobri poti do uspeha.
Zakaj so težave ravno pri meni?
Transakcijska analiza ponuja racionalen pogled na to, zakaj se ravno pri meni pojavljajo določeni vedenjski obrazci ali občutja.
To odločilno vpliva na to, kakšni so naši odnosi z drugimi in s samim seboj. Omogoča nam, da se lahko do neke mere prevzgojimo. Vzgojeni smo bili na določen način, ki kasneje v življenju ne ponuja ustrezne življenjske učinkovitosti in nam v vseh življenjskih situacijah mogoče ne ustreza.
Vsaka lastnost, ki jo imamo, je dobra
Dr. Simon Turk je prepričan, da so vse osebne lastnosti lahko dobre: "Slovencem pripisujemo pretirane občutke zavisti, ki je lahko povsem dobra lastnost, ker nas motivira. Ni pa dobro, če je tako izrazita, da želimo nekomu škodovati oziroma da bi imeli zaradi nje manjvrednostni občutek."
Na ta način poskuša uskladiti človekove navade in njegovo funkcioniranje, da si lahko življenje priredi na sebi čim bolj učinkovit način.
Socialne veščine: izboljšave vedno dobrodošle
Zrel posameznik ponavadi dobro funkcionira v službi in zasebno.
Toleranca je neka veščina, ki je ni nikoli preveč. Včasih imamo pretirano utopično pričakovanje, da toleranca do drugih pomeni, da nam morajo biti vsi všeč. Toleranca pomeni, da se zavedamo, da bo morda nekdo določene stvari izpeljal bolje ravno zato, ker je toliko drugačen od nas, da nam gre celo na živce.
Moja želja nisem jaz sam
Tolerantni moramo biti tudi do sebe. To se vidi tako, da znamo sebe ločiti od tega, kar delamo in kaj si želimo.
Vzorec enačenja pri otrocih: "Otrok, ki mu odrečemo čokolado, trmari in se meče po tleh, ker še ne zna ločiti sebe od svojih želja. Otrok našo gesto dojame kot izraz zavračanja in ne le kot nek disciplinski ukrep. Nekateri odrasli ta vzorec enačenja sebe s tem, kar počnejo in kaj si želijo, obdržijo do odrasle dobe. Ko enkrat dojamemo to razliko, se lahko bolj argumentirano dogovarjamo in usklajujemo, tudi ko ni vse tako, kot bi mi želeli."
Vzorec enačenja pri odraslih: "Nekateri odrasli vzorec enačenja obdržijo, ker si s tem potrjujejo lastno vrednost. Ni dobro, če je naša lastna vrednost odvisna od zunanjih dejavnikov, ampak mora priti od znotraj. Pri čemer je zanimiv paradoks, da so v bistvu vse naše notranje želje sprožili zunanji dejavniki. Torej – kaj je dejansko naše?! Nič. Naše je lahko samo zdravo razumsko zavedanje o sebi. Najdba le-tega pa je umetnost – umetnost zadovoljnega življenja."
Kako postaviti mejo? "Če znamo ločiti mejo med zunanjimi dejavniki in tem, kar dejansko smo, potem se vzorec enačenja konča. Ga je pa lažje obdržati, ker so nam v otroštvu privzgojili prepričanja, da smo v redu samo pogojno. Posledično razvijamo obrambne mehanizme, ki se jih oklepamo, da lažje prebrodimo neprijetne situacije."
Kaj naj storijo starši? "Čim prej se moramo z otrokom pogovarjati realno, brez utopičnih obljub, da otroci ne razvijejo nerealnih pričakovanj. Sredi trenutno napete situacije se sicer ne bomo spuščali v razlago. Takrat samo odločno postavimo meje, da mu ne dovolimo takšnega načina izkazovanja nestrinjanja. Ko se tako otrok kot mi umirimo, osmislimo in razložimo dogajanje. S tem ga učimo, da bo kasneje v življenju znal zdržati tudi neprijetne situacije."
Zakaj ni dobro vsemu ugoditi? "Če otroku vedno ugodimo – glede na pritisk, ki ga otrok izvaja –, ga učimo manipulirati z ljudmi, da bo vedno dobil to, kar si želi. Za nekatere ljudi je to dobro, ker na tak način lahko v modernem kapitalizmu veliko dosežejo, ni pa to zrel osebnostni razvoj. Vsakokrat sicer lahko dobijo kratkotrajen občutek sreče, vendar to ni dolgotrajno osebnostno zadovoljstvo, kar je bistvena razlika."
Tvoje grlo je tvoja moč: Glas pove več kot tisoč besed
Ljudje si vtis o drugih ustvarimo na podlagi neverbalne komunikacije. Glas – poudarki, tempo, barva glasu, način govora – ima pri tem prevladujočo vlogo.
"Na podlagi posameznikovega glasu lahko kot svetovalec vidim, da nekdo nekaj razlaga v stiski ali pa se hoče prikazati kot zelo pomembnega. Ta vtis je za svetovalca pomemben kot smernica, kam peljati pogovor, vendar je treba vse neverbalne znake stalno preverjati. Ljudje prepogosto pavšalno ocenjujejo na podlagi površnih opazovanj. Če gre za ponavljajoč se vzorec, ki ga odkrijem kot svetovalec, pa že lahko sklepam, da gre za neko osebnostno ozadje," je povedal dr. Simon Turk.
Spremembe vedenja ne bolijo, samo strah nas je
Zakaj nismo pripravljeni na spremembe vedenja? Ker ogrožajo naš varljiv občutek varnosti. Način našega delovanja nam daje občutek varnosti. Negotovost, kako nekaj novega učinkovito izpeljati, pri tem pa ne vedeti, kako se bo novost dejansko "izpeljala", je glavni razlog, da ne maramo sprememb.
Naše navade so privzgojene in so tako močno zasidrane v nas, da se bojimo skoraj fizičnih posledic, če bi katero od teh navad opustili. Vsi se radi oklepamo stvari, ki nam dajejo občutek varnosti, čeprav vemo, da ne gre za pozitivne lastnosti.
Primer: Impulzivnost je pogosto razlog za konflikte in če upoštevamo navodila, da naj bi pri obvladovanju konflikta skušali razumeti sogovornika toliko, da mu kritiko povemo na takten način, bomo začutili negotovost. Namreč kot impulzivec smo navajeni odreagirati burno. Uporaba taktne odločnosti pa vsebuje toliko negotovosti o končnem rezultatu (kakšen vtis bomo dejansko pustili in ali bomo sploh dosegli svoje), da se v kočljivi situaciji zopet raje poslužimo svoje slabe navade – zelo burnega, morda celo žaljivega odziva. Negativnih posledic naše impulzivnosti pa smo se že toliko navadili, da jih veliko lažje sprejmemo kot prej opisano negotovost taktnega odziva.
Na srečo je privzgojene navade, ki za medosebne odnose niso učinkovite, mogoče spremeniti.
Boleče grlo kot opozorilni znak
Pri bolečem grlu, ki je lahko znak vnetega žrela, težko požiramo in težje govorimo. Prva pomoč pri bolečem grlu so ponavadi topli napitki z medom ter drugimi čebeljimi pridelki in antiseptične pastile.
Pastile Septabene razkužujejo ustno votlino in žrelo ter zmanjšujejo znake vnetja žrela, kot so bolečina, rdečina, oteklina, vroč občutek in oslabljeno delovanje. Uporabljajo se za protivnetno, protibolečinsko in antiseptično zdravljenje pri draženju v žrelu, ustih in dlesnih, pri gingivitisu, faringitisu in laringitisu.
Pozimi se lahko zaradi suhega zraka in povečanega števila različnih prehladnih obolenj večkrat pojavi vnetje žrela. Pri prehladnih obolenjih poleg bolečega grla lahko tudi kašljamo in smrkamo. Vnetje žrela običajno povzroči virus. Streptokokno angino, pri kateri se poleg vnetega žrela pojavljajo tudi visoka vročina in bolečine v sklepih ter mišicah, pa povzroča bakterija. Angino zdravimo z antibiotiki.
Vnetje žrela se lahko pojavi zaradi pogostega stika z obolelimi osebami, prekomernega obremenjevanja glasu, kajenja, suhega zraka, lahko pa je vneto žrelo tudi odziv telesa na težave psihičnega izvora.
Bolečine v grlu je treba vzeti resno, morda tudi kot znak, da je treba bolje poskrbeti za svoje splošno dobro počutje, se posvetiti tudi svojim hobijem, predvsem pa ljudem, ki jih imamo radi.
Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo!O tveganju in nezaželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
